Prodaja države ali BH Telecoma

Vlada Federacije BiH namerava prodati BH Telecom. To državljanom v Federaciji ne bi prineslo cenejših impulzov in kakovostnejše storitve. Nasprotno, realno je pričakovati, da novi lastnik odpušča delavce in zmanjšuje stroške, da bi čim prej povrnil vloženi kapital.

“Novi list” iz Reke je pred letom dni objavil: Število zaposlenih v HT se je od privatizacije zmanjšalo z 11.500 na približno 3.600 zaposlenih. Nato HT v letu 2017 odpušča sto stalno zaposlenih delavcev. Stare delavce ta telekomunikacijski gigant zamenjuje z agencijskimi delavci in študenti, ki so veliko cenejši.

Srbija svojega nacionalnega telekomunikacijskega operaterja ni prodala tujemu kupcu. Delnice je ponudila državljanom Srbije. Telekom Srbije je kasneje poslovanje razširil na Bosno in Hercegovino, potem ko je kupil Telekom Republike Srbske.

Ni dvoma, da največji telekomunikacijski operater v Bosni in Hercegovini potrebuje resno prestrukturiranje, da bi postal konkurenčnejši na trgu. Kolikor je mogoče razumeti, se temu ne izogiba niti aktualna uprava podjetja.

Zakaj je potem Vladi Federacije pomembna izključno prodaja BH Telecoma namesto njegove izboljšave? Vladajoči garnituri politikov v FBiH bi stotine milijonov KM od prodaje tega podjetja prišlo kot as v rokavu v volilnem letu. Glavni argument Vlade v boju s Sindikatom so visoke plače v BH Telecomu. „Ob upoštevanju padajočih prihodkov in dobička je predlagano zmanjšanje posameznih dodatkov k plači, ki so enormno visoki v primerjavi z delavci v javni upravi, še posebej v primerjavi s tistimi v realnem sektorju.“ Vlada v javnosti s takšno zgodbo ustvarja alibi. Ustvarja vzdušje, da je BH Telecom podjetje uhlebcev. In da ga je treba prodati. Potem bi Vlada s tem denarjem razpolagala, kot je treba. Kot da so se ljudje v BH Telecom zaposlovali sami. Politične stranke, zlasti Stranka demokratske akcije, so leta zaposlovale svoje kadre. Vodstvene ljudi tega podjetja ni izbirala stroka, ampak politika. Plače privilegiranih strankarskih kadrov so ogromne v primerjavi z absolutno večino zaposlenih. Iz BH Telecoma so bili izvlečeni milijoni KM za politične stranke, preden so prišli na idejo prodati zlato kokoš.

Z zgodbo o visokih plačah v BH Telecomu Vlada poskuša pridobiti podporo javnosti. Prizadeva si povzročiti grenkobo pri nekaj tisoč prikrajšanih delavcih Železarne, Krivaje, TTU in drugih uničenih podjetij od vzhoda do zahoda države. Lahko rečemo, da so premier Novalić in njegovi svetovalci odkrili izkrivljeno logiko. Sporočajo nam, da se ne bodo borili, da bi minimalne plače v realnem sektorju narasle na raven plač v telekomunikacijah, ampak da bodo tiste, ki so še normalne, znižali na raven realnega sektorja.

Novalićeva Vlada pogosto propagandno nastopa pred javnostjo: Gre nam odlično, številke so sijajne, krize ni, svetla prihodnost se smehlja. Istočasno državljani vidijo povsem drugačno resničnost.

Obvladati telekom pomeni tudi pridobiti ogromen vpliv v družbi, nadzor nad varnostjo, pretokom denarja, oblast nad javnim mnenjem. Mnogi menijo, da je prodaja telekomunikacijskega operaterja odpoved tistemu, kar pomenijo za državo. In še nekaj pogosto pomembno: Posamezniki so odlično zaslužili pri prodaji dragocenih državnih podjetij. Spomnimo se številnih korupcijskih afer v regiji in prejemanja podkupnin od istih, ki so spodbujali prodaje.