PREŽIVETI ZIMO Gasna, energetska in kriza v namenski industriji: Džindić-Novalić iščeta novega krivca!

Piše: A. Čorbo-Zećo

---

Politično obarvana volja, da se prikaže odličen položaj v namenski industriji, Vlada FBiH že leta vara in lažno poudarja novice o razcvetu namenske industrije, ki jo je, tako kot energetski in plinski sektor, uničil minister SBB-ja Nermin Džindić, skupaj s Fadilom Novalićem (SDA), premierjem, ki je najbolj odgovoren za delo Vlade FBiH in njenih ministrov.

Da bi prikrila svojo roparsko naravo in hude menedžerske napake, je Vlada sprejela poročilo Zveznega ministrstva za energijo, rudarstvo in industrijo o poslovanju gospodarskih družb namenske industrije, registriranih v FBiH za leto 2020.

Vendar pa poleg mrtve črke na papirju nič ne deluje. Dokaz za to je zgodba, ki ji zadnje dni priča, v kateri se pritiska na Razvojno banko FBiH, ki jo določeni interesni krogi obtožujejo, da že štiri mesece noče odgovoriti na zahteve vodstva Zvezne direkcije za namensko proizvodnjo, ki so od Razvojne banke zahtevali predplačniško garancijo v višini 20 milijonov KM.

In tako je balon iz milnice počil, saj so vse izjave in hvalisanja Džindića pokazale, da v namenski industriji nič ne cveti, razen da to sluti na propad te pomembne panoge, kar bi v tem trenutku pomenilo katastrofo!

Izpostavljam le nekatere izjave, ki jih je Džindić dajal v preteklosti in ki so ustvarjale lažno sliko.

Nermin Džindić (27. avgust 2018.)

„V tem obdobju je namenska industrija zaposlila 1000 novih delavcev, promet podjetij namenske industrije in hkrati izvoz se je povečal za 60 odstotkov, skupni dobiček se je vsako leto povečeval za 30 milijonov KM“.

Nermin Džindić (2. december 2020.)

„Kar zadeva FBiH, namenska industrija beleži rahel rast in do konca leta bomo imeli stoodstotno izpolnitev načrta, celo presegli ga bomo. Koronavirus je vplival na namensko industrijo. Že marca, ob pojavu prvega klasterja v 'Igmanu', smo delali ustrezne korekcije in spremembe, usklajevanje pa poteka dnevno. Prišlo je do odpovedi nekaterih komponent, a tudi do povečanja proizvodnje nekaterih drugih izdelkov. To leto bo eno najuspešnejših“.

Nermin Džindić (27. junij 2021.)

„Namenska industrija je izjemno pomemben sektor v industrijski proizvodnji v naši državi, zato smo se tako tudi obnašali do vseh podjetij iz področja namenske industrije od samega začetka mandata. Na žalost je bilo tisto, kar smo našli, obupno, saj so vsa podjetja imela težave. Zato smo naredili ambiciozen načrt in po štirih letih smo imeli promet 300 milijonov KM. To nam je bil pokazatelj, da nismo delali zaman, in po tem smo naredili še zahtevnejši načrt, ki ga bomo poskušali uresničiti, v njem pa je ciljni promet milijarda dolarjev“.

In vse te izjave so bile dejansko del načrta, ki je vključeval pomoč Razvojne banke.

Vlada FBiH je pričakovala, da bo Razvojna banka še naprej dajala ugodne kredite in nepovratna sredstva podjetjem namenske industrije.

Na primer, bugojanski Binas ima pri Razvojni banki že 6,1 milijona kreditnih zadolžitev in kredita se ne vrača. Ni se vračal niti prejšnji, ki ga je Razvojna banka pristala reprogramirati.

Toda Džindić in Novalić, podprta s Fahrudinom Radončićem, se zavedata, da drugega izhoda ni.

Zato sta končno, po letih nelegalnega vodenja, imenovala vršilca dolžnosti direktorja Razvojne banke Mensuda Bašića, ki bi jima lahko postal kolateralna škoda za vse, kar bo prineslo tvegano izdajanje kreditov.

Za direktorja Razvojne banke je bil imenovan Bašić, pred tem pa je bil dogovor med SDA in SBB-jem, pri katerem sta zamenjala položaja. SDA je tako prevzela vodenje Autocesta FBiH, SBB pa Razvojne banke.

V zvezi s tem obstaja tudi strankarska odgovornost za vse, kar se dogaja, kar sluti na črn scenarij propada.

Skozi poslovanje še enega podjetja iz namenske industrije, Pretisa, je viden modus operandi dvojca iz Vlade FBiH. Vodstvo podjetja in minister Džindić manipulirata z delavci in sindikatom. Oplenijo, uničijo podjetje in nato vključijo sindikat, da zapletejo situacijo, da bi se izognili svoji odgovornosti! Delavci so v zadnjih nekaj mesecih organizirali več protestov, ker jim niso bili redno izplačani plače, niti ni bil vplačan delovni staž, po čemer bi uprava izplačala zaostalo plačo.

V plinskem in energetskem sektorju so krivce našli v Jasminu Salkiću, Almirju Bečareviću, Admiru Andeliji... zdaj pa bo Mensud Bašić prikazan kot najbolj odgovoren za težko stanje v namenski industriji!?

Čeprav je Bašić formalno kandidiran s strani SBB-ja, je bilo od začetka jasno, da je cilj en sam, zagotoviti nemoten pretok denarja iz Razvojne!?

Vendar se zdi, da Bašić postavlja stvari in prioritete racionalno ter da ne bo dovolil, da postane žrtveno jagnje politike SDA in SBB-ja, ki namensko industrijo potiskata na kolena.

Slab izbor strateških partnerjev

Kaj pomeni močan strateški partner, je pokazala odločitev lastnikov Pobjeda Rudeta iz Goražda, ki so del podjetja prodali turškemu investitorju.

Trdijo, da sedanje proizvodne zmogljivosti ne bi dosegli z nobenim domačim vlagateljem. Pobjeda Rudet je v istem krogu kot GINEX, pred njo se ob zastavi BiH vije tudi turška. Pred GINEX-om ni tujih zastav, le črni slutnje, da bodo posli v posredniških pogodbah in transfernih cenah uničili eno najmočnejših podjetij namenske industrije.

Ameriška ali nemška zastava pred GINEX-om bi simbolično povezala celoten kompleks z NATO industrijo, hkrati pa bi potrdila zavezanost oblasti v FBiH, da se resnično borijo za državo.

Tako namenska industrija najbolj iluzorno odraža politični mentalitet oblasti v FBiH, ki bi rada, da ji ZDA in EU rešujejo državo, sama pa bi obdržala dobiček izključno zase in za ozek krog ljudi, preko katerih se gibljejo na trgih tretjih držav.

Najboljši primer, kaj se s tem doseže, je stavka delavcev Binasa iz Bugojnega in prekinitev proizvodnje v tem podjetju. Znanja iz njega so se leta kradla in na njih temeljilo poslovanje zasebnih podjetij bivših vodilnih, kako in s kom se je poslovalo, pa kaže interes SIPA-e za pogodbe s kupci iz Egipta.

Gre za podjetje, kjer se je Bakir Izetbegović hvalil z granatami in drugim orožjem „za vsak primer“.

Izdaja SDA in SBB

Takšen odnos do namenske industrije bi brez obotavljanja lahko imenovali izdajo SDA in SBB-ja, glede na to, da so njihovi kadri (Fadil Novalić in Nermin Džindić) odgovorni za ta vitalni segment industrije.

Izdajo lahko gledamo v kontekstu, da je ogrožena obrambna moč države!

In propad namenske industrije se je začel s 'čiščenjem' Zvezne direkcije za namensko industrijo, kjer sta Džindić in Novalić, ob odobritvi Izetbegovića in Fahrudina Radončića, namestila kadre, ki bodo zvesti njunemu načinu dela.

V dosedanjem mandatu sta neslišno namestila veliko število svojih kadrov v namensko in kovinsko industrijo. Ti kadri so prišli iz Cimosa in TDM-a, v katerih imata premier, minister in z njima povezani posamezniki lastniške deleže. V glavnem gre za sorodstveno in interesno povezane posameznike, večinoma s področja Tuzlanskega kantona.

Da se je v namenski industriji „začelo kuhati“, je bilo jasno 15. julija 2021., ko je Sindikat gospodarske družbe Igman Konjic sprejel odločitev, da se ta dan ustavi proizvodnja za pet minut, od 11.55 do 12. ure. Na ta način so želeli izraziti podporo in opozoriti na pritiske, ki se izvajajo na PD Igman, upravo in direktorja družbe, ki je zaradi tega že podal odstopno izjavo.

Džindić nima pretiranega vpliva ali sheme delovanja v Igman Konjicu, zato so pod vsako ceno poskušali odstraniti direktorja PD Igmana Đahida Muratbegovića, ki zelo uspešno vodi tega gospodarskega velikana z več kot 1000 zaposlenimi.

Ko ima Džindić vpliv na kadrovanje, dobimo primer Pretis. Znano je in večkrat je bilo napisano, kako je zvezno podjetje Pretis d.d., ki ga vodita Novalić in Džindić, kupovalo blago od zasebnega podjetja TMR, katerega lastnika sta Novalić (člani družine) in Džindić.

Poslovanje Pretisa in TMR-ja je dokumentirala tudi Uprava za neposredno obdavčitev BiH. Z denarjem, izplačanim iz Pretisa, sta Novalić in Džindić kupila tudi halo v krogu Unis Toolsa. Vse je prijavljeno tudi tožilstvu Kantona Sarajevo, vendar uradno nikoli ni bil formiran predmet, niti se ne ve, v kateri fazi je.

Prepletene vezi in dolga zgodovina zgodbe v podjetjih namenske industrije bi morali biti alarm za čimprejšnje vključevanje preiskovalnih organov v celoten primer.

Eno je gotovo, da je bila Džindićeva, nato pa še Izetbegovićeva in Radončićeva zgodba o uspešnosti namenske industrije napihnjen balon, saj poleg Pretisa in Igmana sledi še zgodba o Zraku, ki je na korak od propada.

Stanje v namenski industriji je katastrofalno, na to kažejo neizplačane plače in prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tudi kriminalne malverzacije v nekaterih podjetjih, ki bodo povzročile večmilijonske izgube podjetij.