TUJCI PRITISKAJO NA USTAVNO SODIŠČE BiH Zavrniti začasni ukrep, Schmidtove amandmaje obravnavati po oblikovanju oblasti

SARAJEVO, (Patria) - Zaradi pritiska dela mednarodne skupnosti sodniki Ustavnega sodišča BiH razmišljajo o možnosti, da na plenarnem zasedanju, ki je predvideno 1. in 2. decembra (četrtek in petek), odložijo odločitev o utemeljenosti zahtevka člana Predsedstva BiH Željka Komšića, s katerim je zahteval oceno ustavnosti sprememb Ustave FBiH in volilnega zakona, ki jih je 2. oktobra z namestitvijo sprejel visoki predstavnik Christian Schmidt. Zaenkrat je, kot izve Istraga.ba, verjetna odločitev o zahtevku za določitev začasnega ukrepa. Vendar pa bi se o utemeljenosti lahko le izvedla razprava, medtem ko bi bila odločitev odložena, piše Istraga.ba.

Poenostavljeno povedano, začasni ukrep je odločitev, s katero se začasno ustavi uporaba določb zakona ali ustave, katerega ponovni pregled je bil zahtevan. Začasni ukrep ostane v veljavi do sprejetja odločitve o utemeljenosti.

Torej, član Predsedstva BiH Željko Komšić je od Ustavnega sodišča BiH zahteval sprejetje začasnega ukrepa, s katerim bi se ustavila uporaba določb Ustave FBiH in volilnega zakona, ki jih je z namestitvijo sprejel visoki predstavnik Christian Schmidt. Ta ukrep bi trajal, dokler Ustavno sodišče BiH ne bi pregledalo Komšićevega zahtevka za oceno ustavnosti Schmidtovih določb.

„Zahodne diplomate izvajajo pritisk, da se na decembrskem plenarnem zasedanju zavrne zahtevek za začasni ukrep, medtem ko bi bila odločitev o utemeljenosti sprejeta naknadno, torej po vzpostavitvi oblasti na ravni Federacije BiH po Schmidtovih predpisih,“ je dejal eden od sogovornikov Istrage.

Če jim uspe izvesti ta načrt, bi Ustavno sodišče BiH v četrtek in petek zavrnilo začasni ukrep. Razprava o utemeljenosti bi bila opravljena, vendar končna odločitev ne bi bila sprejeta. Vendar pa med nekaterimi ustavnimi sodniki še vedno obstaja odpor in nekateri od njih zagovarjajo sprejetje končne odločitve tudi o utemeljenosti.

Da bi Ustavno sodišče BiH sprejelo odločitev, zanjo mora glasovati najmanj pet sodnikov. Sedanja sestava Ustavnega sodišča BiH obsega Valerijo Galić, Mirsada Ćemana, Seado Palavrić, Zlatka Kneževića, Angeliko Nusberger (Nemčija), Ledi Bianku (Albanija) in Helen Keller (Švica). Vsi omenjeni sodniki sodelujejo pri delu plenarnega zasedanja Ustavnega sodišča BiH.

Spomnimo, član Predsedstva BiH Željko Komšić je od Ustavnega sodišča BiH zahteval izjasnitev, ali so amandmaji na Ustav FBiH in volilni zakon, ki jih je 2. oktobra letos z namestitvijo sprejel visoki predstavnik Christian Schmidt, v skladu z Ustavo BiH in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ena od določb, katerih oceno je zahteval Željko Komšić, se nanaša na izvolitev predsednika in podpredsednika Federacije BiH.

„Vsaka skupina enajstih delegatov iz vsakega kluba konstitutivnih narodov v Domu narodov lahko predlaga kandidata iz vrste ustreznega konstitutivnega naroda, pod pogojem, da lahko vsak delegat podpira izključno enega kandidata. Vsi kandidati se lahko izvolijo v skladu s tem členom bodisi na mesto predsednika bodisi na mesto podpredsednika Federacije,“ je prvi člen Amandmaja CXX, ki ga je z namestitvijo sprejel visoki predstavnik Christian Schmidt.

Visoki predstavnik je tako z namestitvijo sprejel iste določbe Ustave FBiH, za katere je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine v zadevi U14/12 že ugotovilo, da niso v skladu z Ustavo BiH in Evropsko konvencijo, s spremembami, ki se nanašajo le na potrebno število glasov znotraj klubov konstitutivnih narodov ob izključitvi Ostalih kot možnih kandidatov za te funkcije, s čimer so bili postavljeni v enako situacijo kot pred sprejetjem teh odločitev Visokega predstavnika.

Spomnimo, v izreku Odločitve Ustavnega sodišča BiH, št. U14/12, je navedeno: „Delno se ugodi zahtevku Željka Komšića, v času vložitve zahtevka člana Predsedstva Bosne in Hercegovine. Ugotovi se, da člen 80. točka 2. alineja 4. (alineja 1. točka 2. Amandmaja LXXXIII) in člen 83. točka 4. (alineja 5 Amandmaja XL dopolnjena z alinejo 4 Amandmaja LXXXIII) Ustave Republike Srbske, člen IV.B.1. člen 1. točka 2. (dopolnjen z Amandmajem XLI) in člen IV.B. 1. člen 2. st. 1. in 2. (spremenjen z Amandmajem XLII) Ustave Federacije Bosne in Hercegovine, ter čl. 9.13, 9.14, 9.16. in 12.3. volilnega zakona Bosne in Hercegovine („Uradni glasnik BiH“ št. 23/01, 7/02, 9/02, 20/02, 25/02, 4/04, 20/04, 25/05, 52/05, 65/05, 77/05, 11/06, 24/06, 32/07, 33/08, 37/08, 32/10, 18/13 in 7/14) niso v skladu s členom II/4. Ustave Bosne in Hercegovine in členom 1. Protokola št. 12 k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin,“ je navedeno v Odločitvi Ustavnega sodišča BiH, objavljeni 12. maja 2015.

Torej, Ustavno sodišče BiH je ugotovilo, da člen IV.B. 1. člen 2. točka 1. in 2. Ustave Federacije Bosne in Hercegovine ni v skladu z Ustavo Bosne in Hercegovine in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic.

„Pri izvolitvi predsednika in dveh podpredsednikov Federacije Bosne in Hercegovine lahko najmanj tretjina delegatov iz klubov bošnjaških, hrvaških ali srbskih delegatov v Domu narodov predlaga predsednika in dva podpredsednika Federacije Bosne in Hercegovine. Izvolitev predsednika in dveh podpredsednikov Federacije Bosne in Hercegovine zahteva sprejetje skupnega seznama treh kandidatov za predsednika in podpredsednika Federacije, z večino glasov v Zastopniškem domu, nato pa še z večino glasov v Domu narodov, vključno z večino kluba vsakega konstitutivnega naroda,“ so določbe Ustave Federacije Bosne in Hercegovine, za katere je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ugotovilo, da niso v skladu z Evropsko konvencijo.

Obrazložitvi svoje Odločitve je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ugotovilo, da so določbe Ustave Federacije Bosne in Hercegovine, s katerimi se Ostalim ne omogoča kandidiranje za predsednika in podpredsednika Federacije BiH, v nasprotju z Ustavo Bosne in Hercegovine in Evropsko konvencijo. Izpodbijane določbe je Visoki predstavnik spremenil, vendar je bistvo ostalo enako, kar je mogoče jasno videti iz naslednjega: „Vsaka skupina enajstih delegatov iz vsakega kluba konstitutivnih narodov v Domu narodov lahko predlaga kandidata iz vrste ustreznega konstitutivnega naroda, pod pogojem, da lahko vsak delegat podpira izključno enega kandidata. Vsi kandidati se lahko izvolijo v skladu s tem členom bodisi na mesto predsednika bodisi na mesto podpredsednika Federacije,“ kot glasi določba Ustave FBiH, ki jo je z navedenimi amandmaji z namestitvijo sprejel Visoki predstavnik.

Visoki predstavnik je tako le spremenil število delegatov, ki morajo podpreti kandidate za predsednika ali podpredsednike Federacije BiH, pri čemer je poudaril, da se lahko kandidirajo le kandidati iz vrste konstitutivnih narodov. Državljanov Bosne in Hercegovine iz skupine „Ostali“, zaradi katerih je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ugotovilo kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, Visoki predstavnik ponovno ne omenja niti jim ne daje možnosti, da bi kandidirali svojega kandidata bodisi za predsednika ali podpredsednika FBiH, niti nimajo nobene vloge pri predlaganju kandidatov, kar se opravlja izključno v okviru klubov konstitutivnih narodov. Tako je torej Visoki predstavnik z namestitvijo sprejel določbe, ki so v neposrednem nasprotju z Odločitvijo U14/12 Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, s tem pa tudi z Ustavo Bosne in Hercegovine in Evropsko konvencijo.

Torej, Ustavno sodišče BiH je že enkrat ugotovilo, da je način izvolitve vodstva Federacije BiH neustaven. Ali bodo zdaj iste določbe, skoraj isti sodniki, razglasili za skladne z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah?