Pripadnik zloglasnog Mladićevog voda za streljanje oproščen obtožb za genocid v Srebrenici

Aleksandar Cvetković je bil oproščen obtožb za kaznivo dejanje genocida. To je sodba, ki jo je danes izreklo senat Sodišča BiH, poroča novinarska agencija Patria.  

Po izvedenih dokazih senat ni mogel z razumno dvomom ugotoviti odgovornosti obtoženca za dejanja, za katera ga je bremenila obtožnica z dne 12. septembra 2013.

Cvetkovića je obtožnica bremenila, da je kot pripadnik zloglasnega 10. diverzantskega odreda Glavnega štaba Vojske RS-a konec junija 1995. sodeloval pri prvem napadu na območje Srebrenice pod zaščito ZN in 11. julija 1995. pri vojaški operaciji Krivaja 95.

Cvetković je bil oproščen tudi dvoma, da je osebno in neposredno, s streljanjem iz strelnega orožja kot pripadnik strelskega voda skupaj z drugimi pripadniki 10. diverzantskega odreda, sodeloval pri umoru med 1.000 in 1.200 bošnjaških moških in dečkov na kmetiji v Branjevu, 16. julija 1995.

Cvetković se je skrival v Izraelu, kjer je bil tudi aretiran januarja 2011., nakar je od izraelskega vrhovnega sodišča zahteval blokado odločitve o njegovi izročitvi. Avgusta 2013. je bil izročen Bosni in Hercegovini.

Pričevanje Bošnjaka, ki je preživel streljanje

Ko je julija 1995. srbska vojska zavzela Srebrenico, je 10. diverzantski odred igral eno od pomembnejših vlog pri organizaciji in izvajanju genocida nad ujetim prebivalstvom. Odred, ustanovljen po ukazu Ratka Mladića, je deloval predvsem na območju Podrinja.

V dosjeju, ki ga je leta 2011. objavil Sklad za humanitarno pravo, je podrobno opisana vloga pripadnikov tega odreda pri sistematičnem ubijanju nesrbskega prebivalstva ter pri naknadnem prikrivanju zločinov.

-Ujetniki, z rokami zvezanimi za hrbtom, nekateri tudi z zavezanimi očmi, so bili s šol v Kuli na kmetijo v Branjevo prepeljani z avtobusi v spremstvu vojaške policije Drinskega korpusa VRS.

Na ujetnike Bošnjake so nato skupaj streljali in jih ubijali: Franc Kos, Brano Gojković, Stanko Savanović, Zoran Goronja, Marko Boškić, Vlastimir Golijan, Aleksandar Cvetković in Dražen Erdemović.

Po tem, ko je bila ena skupina ujetnikov ustreljena, so pripadniki vojaške policije ločili naslednjih 10 ujetnikov in jih speljali na isto mesto usmrtitve, kjer so bili na enak način ubiti. Ujetnikom je bilo ukazano, naj stojijo s hrbtom obrnjenim proti izvajalcem, tako da so pred sabo videli trupla ujetnikov, ki so bili ubiti pred njimi. Tistim, ki so še kazali znake življenja, so se približali in iz neposredne bližine ustrelili v glavo in trup.

-Eden od ujetnikov, ki je preživel streljanje, je pripovedoval:

Ko so odprli ogenj, sem takoj padel na tla. Roke sem imel še vedno zvezane za hrbtom. Padel sem na trebuh, obraz proti zemlji. En moški je padel čez mojo glavo in lahko sem čutil njegovo toplo kri, kako teče čez mene. Streljanje se je nadaljevalo in ukazali so vojakom, naj vsakega enkrat ustrelijo. Slišal sem, da so kričali, da ne smejo streljati v glavo, da se ne bi razlili možgani, ampak v hrbet naj streljajo. Mene so ustrelili v hrbet. Roke sem imel zvezane. Krogla mi je prišla pod levo pazduho, skozi majico in me je samo popraskala. Nadaljeval sem ležati tam. Slišal sem jih spraševati, ali je kdo ostal živ, da bi ga previli, če bi se kdo javil, bi ga dokončali. Slišal sem enega moškega, kako je tarnal in jih je prosil, naj ga ubijejo, a so rekli, da ga bodo pustili, da se še malo muči, nato pa ga bodo ubili.