Uporaba zakona od Sarajeva do Tuzle: Kakšno sporočilo pošilja določitev jamstva Mittalu in drugim

Piše: Amra Varatanović

---

Na Kantonalnem sodišču v Tuzli je danes potekala obravnava o določitvi jamstva Pramodu Mittalu in njegovima dvema sokrivcema, ki so ju aretirali pred šestimi dnevi zaradi organiziranega kriminala, zlorabe položaja in pooblastil pri poslovanju v škodo lukavaškega GIKIL-a. Mittal je predsednik Nadzornega odbora GIKIL-a, aretirana pa sta bila Rajib Das, član odbora,  in Paramesh Bhattachary, generalni direktor podjetja.

Tožilstvo Tuzlanskega kantona ju bremeni, da sta v obdobju od 2006 do 2015 iz GIKIL-a izvlekla 21 milijonov KM. Na današnji obravnavi je bilo zahtevano jamstvo v višini treh milijonov KM in zavarovanje v višini 11 milijonov evrov, kolikor znaša škoda, povzročena GIKIL-u.

Denar so izvlačili na različne načine, preiskava pa zajema tudi prejšnjega direktorja Debashisha Gangulyja, za katerim je bila razpisana tiralica po pobegu iz BiH. Izvlečeni denar je končal v podjetju GSHL, ki je v lasti Mittala. Na kriminal so opozarjali tudi delavci lukavaškega GIKIL-a, ki so utrpeli veliko škodo, niso jim plačevali delovne dobe, plač, dobavitelji pa so ostali brez terjatev. 

Tudi po začetku likvidacijskega postopka so Mittal in drugi nadaljevali z nezakonitim izvlačenjem denarja. Ostalo je nejasno, kaj je z obdobjem do leta 2006, glede na to, da je GSHL v lukavaško podjetje vstopil leta 2003. 

Pravni strokovnjaki za Patrijo pojasnjujejo, da gre za specifičen primer, ko se jamstvo določi takoj po samo treh dneh od odreditve pripora. 

Spominjajo, da je bila v primeru Alije Delimustafića večkrat sprejeta pritožba Tožilstva KS na Vrhovnem sodišču FBiH, in sicer zato, ker mora biti višina jamstva določena glede na težo kaznivega dejanja, osebne in družinske razmere obtoženega ter premoženjsko stanje tistega, ki daje jamstvo. Vrhovno sodišče je zahtevalo tudi, da oseba, ki daje jamstvo, predloži dokaze o svojem premoženjskem stanju, izvoru premoženja, lastništvu in posesti nad tem premoženjem, ki se daje kot jamstvo. Delimustafić je v priporu preživel 20 mesecev, nato pa je njegov odvetnik zahteval, da se mu določi jamstvo. Delimustafić do danes ni prišel iz pripora, niti se sojenje ni začelo po skoraj treh letih od akcije Pravda.

V primeru Mittal in drugi, glede na to, da gre za tuje državljane in možnost ponovitve primera Ganguly, bi morali biti spoštovani enaki kriteriji kot v primeru Delimustafić. Zanimivo je, da je Tožilstvo Tuzlanskega kantona tako hitro pristalo na določitev jamstva v primeru, kjer je očiten večmilijonski kriminal in škoda za BiH. 

Če ne bodo zahtevani enaki dokazi kot v primeru Delimustafić, potem je jasno, da se pravosodni sistem in zakon uporabljata različno od primera do primera. S tem zagotovo ne pošiljamo sporočila, da so vsi državljani enaki pred zakonom.