Predčasne volitve na Kosovu 2021: Plebiscit o prihodnosti Kosova

SARAJEVO, (Patria) - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES je pripravil analizo pred parlamentarnimi volitvami na Kosovu, katere najbolj zanimive podrobnosti vam predstavljamo v nadaljevanju.

Na Kosovu se bliža konec volilne kampanje. Pete parlamentarne (predčasne) volitve bodo potekale 14. februarja 2021. Skupščina Kosova šteje 120 poslanskih mest, od katerih je 20 poslanskih mest zagotovljenih za pripadnike manjšinskih skupnosti. Srbski skupnosti pripada 10 poslanskih mandatov, Bošnjakom tri, Turkom dva, Romom (RAE skupnosti) štiri in Gorancem eno poslansko mesto. 

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) je februarja in januarja 2021 objavil dve analizi: „Predčasne volitve na Kosovu 2021: Priložnost za nov začetek?“ (link: https://www.ifimes.org/ba/9969 (1.2.2021)) in „Predčasne volitve na Kosovu 2021: Konec ene ere“ (link: http://www.ifimes.org/ba/9566 (14.1.2021)).
 
Zgrešene teme volilne kampanje

Volilna kampanja poteka brez inovativnih pristopov. Politični nasprotniki se ukvarjajo drug z drugim, medtem ko manjkajo ključne teme, kot so soočanje s pandemijo Covid-19 (cepljenje), posledice poplav, boj proti kriminalu in korupciji, obnova in razvoj gospodarstva, sociala, izobraževanje, varstvo okolja, ustavitev množičnega izseljevanja, ustvarjanje vključujoče družbe. 

Analitiki menijo, da se politične stranke bolj ukvarjajo s politično fantastiko kot pa z navadnim človekom in njegovimi problemi, s katerimi se vsakodnevno sooča. Poseben izziv za Kosovo predstavlja izobraževanje, saj ima najmlajše prebivalstvo v Evropi, izobraževalni sistem pa je na nizki ravni, kar se kasneje odraža v vseh segmentih družbe, saj se proizvajajo nesposobni in nekvalitetni kadri.

Albanske politične stranke se v volilni kampanji večinoma ukvarjajo s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, ki je v fokusu njihove kampanje, in „severom Kosova“, saj se tako „izognejo“ soočanju z realnimi problemi in izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo državljani in kosovska družba. Vučić je izgovor in opravičilo za vse. To je v osnovi napačen pristop, saj namesto da bi se povečala politična kultura, ta na Kosovu v vsakem naslednjem volilnem ciklu nenehno upada.

Albanska večina ne sme izbirati poslancev manjšinam

Čeprav je z ustavo in volilnim zakonom jasno določeno, da predstavniki manjšin izbirajo svoje predstavnike, je situacija na terenu popolnoma drugačna. Vodilne albanske politične stranke poskušajo vplivati tudi na izbiro poslancev iz manjšinskih skupnosti, ki bi zastopali njihove interese in odgovarjali njim, ne pa manjšinski skupnosti.

Pripadniki manjšin naj izbirajo svoje avtentične predstavnike in pri tem ne smejo sodelovati albanske politične stranke.

Analitiki opozarjajo na položaj črnogorske manjšinske skupnosti, ki je pred letom 1999 živela na Kosovu v številu okoli 30.000, medtem ko danes na Kosovu živi le kakih sto pripadnikov te skupnosti, ki nima statusa z ustavo priznane manjšinske skupnosti. Čeprav sta bila predsednik Črne gore Milo Đukanović (DPS) in donedavni predsednik Kosova Hashim Thaci (PDK) v tesnih in prijateljskih odnosih, celo povezana s kriminalom, ustavni položaj Črnogorcev še vedno ni rešen.

Centralna volilna komisija (CIK) Kosova mora preprečiti pojave, da večinska albanska skupnost izbira poslance manjšinskim skupnostim in sankcionirati nosilce takšnega delovanja. 

Horizontalna struktura mafije in kriminala na Kosovu

Rak rana kosovske družbe sta (organizirani) kriminal in korupcija. Nosilci kriminala so politični voditelji, ki svoje korenine vlečejo iz Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Celotna kosovska scena je pod nadzorom teh struktur, razen Gibanja Samoodločitev (LVV) in njegovega vodje Albina Kurtija, ki edini resnično vodijo boj proti kriminalu in korupciji na Kosovu.

Za orkestriranimi napadi na Albina Kurtija se skrivajo politično-kriminalne strukture in obveščevalno podzemlje z namenom onemogočiti njegov prihod na oblast in Gibanja Samoodločitev. 

Analitiki opozarjajo, da je na Kosovu vzpostavljena horizontalna struktura mafije in kriminala, kar otežuje boj proti njim. Podobno horizontalno strukturo mafije in kriminala ima tudi Bolgarija, medtem ko ima Črna gora vertikalno strukturo mafije in kriminala. 

Spodbudne so novice, da sta nova oblast v Črni gori in podpredsednik vlade Dritan Abazović (URA) sprožila širok in intenziven boj proti kriminalnim in koruptivnim strukturam v Črni gori, ki so mednarodno močno povezane. Pri tem je še posebej pomembno poudariti povezanost kriminalnih in mafijskih struktur v štirikotniku Kosovo – Albanija - Črna gora – Srbija, najbolj pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da se v Albaniji na čelu teh struktur nahaja premier Edi Rama (PS), v Črni gori pa predsednik Milo Đukanović (DPS).

Vodilne politične stranke na Kosovu, ki so bile ali so na oblasti, kot so Demokratska stranka Kosova (PDK), Demokratski zvez Kosova (LDK), Zveza za prihodnost Kosova (AAK) in njihovi voditelji, so generator kriminala in korupcije. 

Revščina ni stvar izbire, ampak politična odločitev 

Politični voditelji med volilno kampanjo se ukvarjajo s politično fantastiko in obljubljajo vse mogoče, kar nima zveze z realnimi možnostmi za uresničitev. 

Tako Enver Hoxhaj (PDK), zgodovinar, izjavlja, da „Prva prednostna naloga je posredovanje v gospodarstvu, ki ga je prizadela pandemija, in ustanovitev sklada v vrednosti milijarde evrov. Polovica bo namenjena neposredno podjetjem in delavcem. Zvišali bomo minimalno plačo delavcev s 170 na 300 evrov“, navaja Hoxhaj v predvolilnem video spotu PDK.

Izjava Hoxhaja upravičeno postavlja vprašanje, kaj je storila njegova stranka PDK v zadnjih 20 letih, če je minimalna plača v letu 2021 bizarnih 170 evrov, in kako je mogoče jo čez noč zvišati na 300 evrov, ob tem pa ustanoviti še sklad v višini milijarde evrov. 

Analitiki menijo, da revščina na Kosovu ni stvar izbire, ampak politične odločitve, ki so jih na Kosovu v preteklem obdobju predvsem sprejemali LDK, PDK in AAK. 
 
Državljani osvobojeni strahu

Državljani Kosova so v zadnjih nekaj desetletjih živeli v strahu, najprej pred režimom Slobodana Miloševića (SPS), kasneje pa kot nekakšni „talci“ politično-kriminalnih struktur in (para)vojaških ter (para)obveščevalnih struktur, katerih simbol je Kadri Veseli (PDK), ki se sodno preganja pred Posebnim sodiščem za vojne zločine (KSC-SPO) skupaj s Hashimom Thacijem, Jakupom Krasniqijem in Rexhepom Selimijem, zaradi vrste zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, vključno z umori, prisilnimi izginotji oseb, preganjanji in mučenji.

S kratkotrajnim prihodom na oblast Albina Kurtija (LVV) v začetku februarja 2020 so se državljani Kosova postopoma začeli osvobajati strahu. Vendar pa ta strah še vedno ustvarja Ramush Haradinaj (AAK) s svojimi sodelavci, ki so pogosto hkrati tudi nosilci kriminala.

Srbija – kolateralna škoda ameriško-ruskih odnosov?

Vprašanje reševanja odnosov in dialoga med uradnim Beogradom in Prištino je prevzel nase srbski predsednik Aleksandar Vučić. Vučić je prevzel nase najtežje srbsko nacionalno vprašanje, ki so mu ga v amanet zapustili Slobodan Milošević in njegova Socialistična partija Srbije, Vojislav Koštunica (DSS) in Boris Tadić (DS). 

S podpisom Washingtonskega sporazuma je bil narejen pomemben korak v dialogu med uradnim Beogradom in Prištino. 

Analitiki opozarjajo na nevarnost, da zaradi medsebojnega priznanja med Izraelom in Kosovom ter vzpostavitve polnih diplomatskih odnosov pride do novega vala ustavljanja mednarodnih priznanj Kosova, še posebej s strani muslimanskih držav in držav članic Gibanja neuvrščenih. 

Z prihodom nove ameriške administracije na čelu s predsednikom Josephom Bidenom bo prišlo do ponovne konfrontacije ZDA z Rusijo. V novi konstelaciji odnosov med ZDA in Rusijo mora biti Srbija previdna, da ne postane kolateralna škoda njunih medsebojnih odnosov, še posebej zaradi pomena končanja dialoga med uradnim Beogradom in Prištino.

Analitiki menijo, da na dosedanji način ni mogoče uspešno končati dialoga med uradnim Beogradom in Prištino. EU mora dati večji prispevek dialogu in narediti korak naprej, ena od rešitev pa je, da s podpisom pravno zavezujočega sporazuma med Srbijo in Kosovom hkrati omogočimo članstvo v EU obema državama. Članstvo v EU je predvsem politična odločitev, brez tega pa ni uspešnega zaključka dialoga. Dajanje bianco garancij o članstvu v EU v nekem prihodnjem (ne)predvidljivem obdobju ni prepričljivo in povsem gotovo Srbija na to ne bo pristala glede na stanje znotraj EU, ki je obremenjeno s stalnimi krizami, medsebojnimi odnosi in globalno situacijo. 
 
Izbrati čiste in poštene ljudi, ne pa s hipoteko zločina in kriminala

Kosovska družba je globoko razdeljena družba. Potrebno je ustvarjati vključujočo družbo, na kar je opozoril veleposlanik Lamberto Zannier, nekdanji generalni sekretar OVSE in visoki komisar za narodne manjšine: „Glavni razlog je ta, da je na Kosovu družba še vedno v osnovi ločena. Kot visoki komisar za narodne manjšine sem odšel na Kosovo, da bi obravnaval vprašanja, kot sta jezik in izobraževanje. Če Albanci učijo in govorijo samo albansko, Srbi pa samo srbsko, je malo upanja, da se bodo stvari v prihodnosti spremenile. Torej, predvsem se morajo spremeniti miselni vzorci. Potrebno je močno lokalno vodstvo za spodbujanje bolj integrirane družbe, tiste, v kateri zastopanost na primer ni zagotovljena le s kvotami, ampak je rezultat resnične integracije. Mednarodna skupnost lahko nudi nasvete, vendar morata pobudo in odgovornost prevzeti lokalni voditelji. To bi bil osnovni pogoj za obstoj političnih sil, ki se osredotočajo na programsko agendo in skozi katero se lahko raztezajo čez etnično delitev. Ključno vprašanje pa ostaja – ali je kdo na Kosovu pripravljen tvegati in prevzeti to osnovno odgovornost [2]?“

Retorika albanskih političnih voditeljev o organiziranju referenduma o priključitvi Kosova Albaniji nenehno škoduje Kosovu, saj se v resnih političnih krogih meni, da bi poskus takšne politične avanture lahko drago stal Kosovo. 

Analitiki menijo, da so prihajajoče parlamentarne volitve na Kosovu svojevrsten plebiscit o prihodnosti Kosova, zato je pomemben množičen odziv na volitve, saj so vsi dosedanji poskusi izbire častnih, poštenih, kompetentnih in odgovornih ljudi brez hipoteke zločina in kriminala, ki bodo vodili Kosovo – propadli. Zmaga, ki se je začela z prepričljivo zmago na nedavnih lokalnih volitvah v občini Podujevo (bastijon LDK), se bo nadaljevala na parlamentarnih volitvah s prepričljivo zmago Gibanja Samoodločitev (LVV) na čelu z Albinom Kurtijem kot najverjetnejšim novim premierjem Kosova, medtem ko bo Srbska lista ostala dominanten politični dejavnik v srbski skupnosti z osvojenih vseh 10 zagotovljenih poslanskih mest. Za začetek nujno potrebnih korenitih reform na Kosovu bo ključno sprejeti zakonsko ureditev, ki bo omogočila ugotavljanje izvora premoženja, še posebej nekdanjih in sedanjih vodilnih ljudi Kosova in drugih političnih voditeljev, ter ustvariti ambijent in zakonsko podlago za demontažo režima Hashima Thacija.