Prijeratna soseda Radovana Karadžića: Sarajevo mu je dalo vse, on pa je porušil celo mesto

SARAJEVO, (Patria) – Rada bi se srečala z njim in ga vprašala: „Bolan Radovane, zakaj ti je bilo vse to treba.“

Izeta Bajramović je predvojna soseda haaškega obtoženca Radovana Karadžića, nekdanjega vodje Srbske demokratske stranke (SDS) in prvega predsednika Republike Srbske, entitete v Bosni in Hercegovini. 

Pritožbeni senat Mednarodnega mehanizma za kazenska sodišča (MMKS) mu bo 20. marca izrekel drugostopenjsko sodbo za vojne zločine v Bosni in Hercegovini.

Haaško sodišče je Karadžića nepravnomočno obsodilo na 40 let zapora, razglasivši ga za krivega genocida v Srebrenici, preganjanja Bošnjakov in Hrvatov po vsej Bosni in Hercegovini, teroriziranja prebivalstva Sarajeva z dolgotrajnim obstreljevanjem in ostrostreljenjem ter jemanja pripadnikov UNPROFOR-a za talce.

Na to sodbo se je Karadžić pritožil, prav tako pa je to storilo tudi Haaško tožilstvo, ki je zahtevalo, da se ga spozna za krivega tudi genocida v še sedmih občinah v Bosni in Hercegovini ter obsodi na dosmrtni zapor.

Prva obtožnica proti Karadžiću je bila potrjena julija 1995. leta. Arendirali so ga v Srbiji julija 2008. leta, sojenje pa se je začelo oktobra 2009. leta.

Sarajevo je bilo med vojno v BiH 1.425 dni pod obleganjem, kar je najdaljše obleganje v zgodovini sodobnega vojskovanja in najdaljše obleganje katerega koli glavnega mesta doslej. Trajalo je 44 mesecev, od 5. aprila 1992. do 29. februarja 1996. leta, kar je trikrat dlje od obleganja Stalingrada, na mesto pa je bilo v povprečju izstreljenih 329 projektilov dnevno. Med obleganjem Sarajeva je bilo ubitih 11.541 civilistov, od tega 1.601 otrok.

Dan pred izrekom sodbe Sarajevo živi po svojem ustaljenem ritmu. 

 

Vhod v stavbo, kjer je stanovanje Radovana Karadžića. Foto: Armin Durgut / PIXSELL 

 

V ulici Sutjeska, na številki 2, kjer je Karadžić živel do vojne, danes še vedno živi nekaj sosedov, ki čakajo na jutrišnjo sodbo.

Bajramović je lastnica slaščičarne, ki je na tem mestu od leta 1949, danes prestavljena le nekaj metrov po ulici, in v katero je Karadžić prihajal vsako jutro na baklave.

„Jedel je štiri baklave, predvidevam, da mu je to ustrezalo zaradi visokih kalorij in energije,“ pravi za agencijo Patria Bajramović. V njeni slaščičarni sedi tudi več drugih sosedov haaškega obtoženca Karadžića, vendar nihče razen Bajramović ne želi govoriti o njem.

„Karadžić je iz Črne gore prišel v Sarajevo pri 14 letih. To je bilo nekje okoli leta '60. Bil je zadržan in je deloval precej skromno. Vpisal se je v Srednjo medicinsko šolo. Smilil se nam je, zato smo mu mi iz ulice pomagali. Potem nam je njegova mati, ko je prišla jesen, poslala nekaj mlečnih izdelkov, kot je sir, ki so jih delali na kmetiji,“ pravi Bajramović in dodaja, da je Karadžić kmalu začel kazati, da si želi pozornosti in prevlade v družbi, vendar nikoli ni kazal ekstremizma, medtem ko jo je zelo prijetno nagovarjal z „hadžinica“, kar je naziv za žensko, ki opravi zadnjo islamsko dolžnost oziroma odpotuje na romanje v Meko.

„Karadžić, ali Radovan, kot smo ga mi klicali, je živel v domu. Njegova sedanja žena Ljiljana Zelen je živela v naši ulici, Sutjeska na številki 2, in ko sta se poročila, se je Radovan preselil v ta vhod in tako sva postala soseda. Kasneje sta Radovan in Ljiljana, ko je postal zdravnik, opremila stanovanje v mansardi in tam sta živela.“

Na istem naslovu, kjer je Karadžić živel do začetka vojne, danes še vedno stoji prazno stanovanje tega haaškega obtoženca, medtem ko je v vhodu iste stavbe stanovanje Ljiljanine sestre, v katerega občasno zahaja njena hči, ki je po vojni končala študij medicine na sarajevski Medicinski fakulteti.

„Ne vem, kaj bi rekla. Sarajevo je temu človeku dalo vse, potem pa ga je on porušil do tal in pobil toliko ljudi in otrok,“ pravi Izeta Bajramović.

Izrek sodbe Karadžiću pred Haaškim sodiščem se jutri začne ob 14. uri.