Pred 56 leti je bil konstituiran Ustavni sodi BiH, po Daytonu pa ustanovljen maja 1997.

SARAJevo, (Patria) - Prav teh dneh, ko potekajo napadi na Ustavni sod BiH, se ne spoštujejo odločitve tega sodišča in se poziva k njegovi reorganizaciji s strani dela politične skupnosti v BiH, Ustavni sod obeležuje 56. obletnico od svoje konstitucije na podlagi Ustava iz leta 1963, ohranjen pa je bil tudi z poznejšim Ustavom iz leta 1974. Ta Ustavni sod je imel predvsem pristojnost v abstraktni normativni kontroli, kot je odločanje o skladnosti (republiških) zakonov z Ustavo in o ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov ter splošnih in samoupravnih aktov, ter reševanje sporov med Republiko in drugimi družbeno-političnimi skupnostmi, kot tudi spore o pristojnosti med sodišči in organi družbeno-političnih skupnosti. Z zakonom o Ustavnem sodišču so bila urejena vprašanja organizacije, pristojnosti in postopka pred tem Ustavnim sodiščem.

Gledano z zgodovinskega vidika in problemov tranzicije socialističnih držav, je Bosna in Hercegovina eden redkih primerov, ki jih je mogoče najti v zgodovini ustavnih sodišč, saj je bila bivša Jugoslavija edina država, ki je že v socialističnem režimu imela sistem ustavnih sodišč. Prvo Ustavno sodišče v bivši Jugoslaviji je bilo ustanovljeno že leta 1963, in to je hkrati izhodiščna točka zgodovine ustavnega sodstva v tej državi. V skladu s federativno strukturo so poleg Ustavnega sodišča na zvezni ravni, šest republik, pa celo dve avtonomni pokrajini – Kosovo in Vojvodina, prav tako imele svoja ustavna sodišča pred razpadom bivše SFRJ.

Ustavni sod BiH po Daytonskem mirovnem sporazumu

Ustav Bosne in Hercegovine (kot Aneks 4 Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini), ki je začel veljati 14. decembra 1995, zagotavlja ustavnopravne okvire za ureditev in delovanje Ustavnega sodišča na povsem novih političnih in pravnih temeljih v primerjavi s preteklim obdobjem.

V prvi vrsti Ustav Bosne in Hercegovine v preambuli podrobno navaja temeljna normativna načela, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode in enakosti; mir, pravičnost, strpnost in sprava, ter demokratični organi oblasti in pravični postopki kot najboljše sredstvo za ustvarjanje miroljubnih odnosov v pluralistični družbi. Nato člen II Ustave ne vsebuje le najširšega kataloga človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč razglaša Evropsko konvencijo za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin za neposredno uporabno v Bosni in Hercegovini. Še več, Konvencija ima prednost pred vsemi drugimi zakoni.

Institucija Ustavnega sodišča je utemeljena s členom VI Ustave, ki poleg pristojnosti ureja tudi organizacijsko ureditev in postopke, ter dokončnost in obveznost odločb. Z opredelitvijo normativnih predpogojev za vstop v demokratični politični sistem in s spreminjanjem notranje strukture države je Ustav na ta način inoviral ustavni položaj Ustavnega sodišča in ga naredil združljivega s standardi ustavnega sodstva – hkrati kot neodvisnega varuha Ustave in kot institucionalnega jamstva za varstvo človekovih pravic in svoboščin, ustanovljenih ne le s katalogom v členu II Ustave, temveč tudi z instrumenti Aneksa I Ustave Bosne in Hercegovine.

Ureditev Ustavnega sodišča BiH

Ustavno sodišče sestavlja devet sodnikov, od katerih šest sodnikov izvolijo parlamenti entitet (Predstavniški dom Federacije Bosne in Hercegovine izvoli štiri, Narodna skupščina Republike Srbske pa dva), preostale tri pa izvoli predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice, po posvetovanjih s Predsedstvom Bosne in Hercegovine. Za sodnike Ustavnega sodišča so lahko izbrani ugledni pravniki z visokim moralnim ugledom. Vsakdo, ki izpolnjuje takšne kvalifikacije in ima volilno pravico, je lahko sodnik Ustavnega sodišča. Sodniki, ki jih izvoli predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice, ne morejo biti državljani Bosne in Hercegovine ali katere koli sosednje države. Mandat sodnikov, imenovanih v prvem mandatu, je pet let, razen če pred tem ne odstopijo ali niso iz upravičenega razloga razrešeni s soglasjem ostalih sodnikov. Sodniki poznejših mandatov lahko opravljajo svoje dolžnosti do 70. leta starosti, razen če pred tem ne odstopijo ali niso razrešeni s soglasjem ostalih sodnikov.

Sodišče je bilo ustanovljeno po opravljenih postopkih volitev in imenovanj, s prvo sejo Ustavnega sodišča maja 1997. Glavna naloga te seje je bila, da sodišče postane operativno. Poslovnik je bil sprejet na seji, ki je potekala 29. julija 1997. Vmes je bil Poslovnik šestkrat spremenjen in dopolnjen, da bi sodišče na seji, ki je potekala 23. julija 2005, sprejelo Pravila Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Ta Pravila so bila v veljavi do aprila 2014, ko so stopila v veljavo nova Pravila. Ustavno sodišče s tajnim glasovanjem izvoli predsednika in tri podpredsednike izmed sodnikov. Predsedstvo sodišča, torej predsednik in trije podpredsedniki, se voli po načelu rotacije. Mandat predsednika sodišča traja tri leta. Pravila sodišča vsebujejo tudi določbe o nezdružljivosti in imuniteti. Funkcija sodnika je nezdružljiva s članstvom v politični stranki ali politični organizaciji v Bosni in Hercegovini, članstvom v zakonodajni, izvršni ali drugi sodni oblasti v Bosni in Hercegovini oziroma v entitetah, ali z drugo funkcijo, ki lahko vpliva na nepristranskost sodnika.

Sodnika je mogoče razrešiti pred potekom mandata, če to sam zahteva, če je obsojen na zaporno kazen, če trajno izgubi sposobnost opravljanja svoje funkcije, ali če opravlja javne ali poklicne dolžnosti, ki so nezdružljive s funkcijo sodnika Ustavnega sodišča. Sodišče ugotavlja obstoj razlogov za razrešitev sodnika pred potekom mandata glede na dejstvo, da so sodniki lahko razrešeni s soglasjem ostalih sodnikov. Sodišče svojo organizacijo in dejavnost uresničuje na načelu finančne samostojnosti.

Večina vseh članov sodišča predstavlja kvorum. Sodišče sprejema odločitve z večino glasov vseh članov na plenarni seji in Velikem senatu. Majhen senat, ki je sestavljen iz predsednika Ustavnega sodišča in dveh podpredsednikov, soglasno odloča o začasnih ukrepih. Odločitve Ustavnega sodišča so dokončne in obvezujoče ter se objavijo v "Uradnem glasniku Bosne in Hercegovine" ter v uradnih glasilih entitet in Brčko distrikta.

Sedež Ustavnega sodišča je v Sarajevu.