Pred 34 leti so v Čajniču pobijali Bošnjake, zločinec Kornjača še vedno nedosegljiv pravosodju BiH, pribežališče je našel v Srbiji

(Patria) - Združenje za družbene raziskave in komunikacije (UDIK) javnost opozarja na obletnico vojnih zločinov nad Bošnjaki Čajniča. Po sodbah Sodišča Bosne in Hercegovine je v obdobju od sredine aprila do sredine maja 1992. v občini Čajniče v okviru širokega in sistematičnega napada pripadnikov Teritorialne obrambe občine Čajniče, pripadnikov enote “Plavi orlovi” in policije Postaje javne varnosti občine Čajniče, ob pomoči paravojaških formacij iz Srbije in Črne gore, potekal pregon nesrbskega civilnega prebivalstva na območju Čajniča na nacionalni in verski osnovi, in sicer z zapiranjem in drugimi nečloveškimi dejanji podobne narave, storjenimi z namenom povzročanja velikega trpljenja.

Na lokaciji lovski dom na Mostini pri Čajniču so med majem 1992. pobili bošnjaške civiliste, ki so bili predhodno ujeti v mestu ali okoliških vaseh, pa tudi na cesti proti Pljevljam, medtem ko so poskušali pobegniti pred vojno. Institut za pogrešane osebe Bosne in Hercegovine navaja, da je največje grobišče v Čajniču najdeno na lokaciji Mostina, iz katerega so bili septembra 2002. izkopani posmrtni ostanki 18 žrtev.

Ta lokacija je skrivala še šest množičnih grobišč, iz katerih so bili izkopani posmrtni ostanki skupno 60 žrtev. O pošastih, storjenih nad Bošnjaki Čajniča, priča tudi množično grobišče v gozdu Čudanj, najdeno leta 2006, v katerem so bili skriti posmrtni ostanki družine Mahmutović. Najprej so bili najdeni posmrtni ostanki matere Hajrije in njenih dveh otrok, enoletnega Amrudina in štiriletne Amre. Le nekaj sto metrov stran na tej lokaciji, v posamični grobnici, so bili najdeni tudi posmrtni ostanki Amira Mahmutovića, Hajrijinega moža.

UDIK-ova publikacija „Vojni zločini v Čajniču – sodbe“ predstavlja primere Sodišča BiH, ki je obsodilo Milorada Živkovića, Miluna Kornjačo, Milosava Jovanovića, Marijana Jovanovića in Slavka Jovanovića na zaporne kazni od šest do enajst let.

Obtožb so bili oproščeni Duško Tadić in Stevo Jovanović. Pred več kot desetimi leti je Sodišče BiH potrdilo obtožnico, s katero obtoženega Duška Kornjačo bremeni, da je „kot predsednik kriznega štaba, kasneje poveljnik vojnega štaba Srbske občine Čajniče ter predsednik občinske skupščine in minister za obrambo v Vladi Srbske avtonomne pokrajine Hercegovina, kot zaveden udeleženec združenega zločinskega podviga, načrtoval in odredil pregon nesrbskega prebivalstva iz občine Čajniče“.

Kljub temu, da se nahaja v sosednji Srbiji, Kornjača še vedno ostaja nedosegljiv pravosodnim organom Bosne in Hercegovine. Srbija zavestno še naprej nudi zatočišče vojnim zločincem, s čimer sodeluje pri oviranju njihovega preganjanja in zagotavljanju pravne zadovoljitve družinam umrlih. Pozivamo srbske oblasti, naj prenehajo s politiko skrivanja morilcev in zločincev ter končno pokažejo iskreno voljo za dobrososedske odnose. Ob trideseti četrti obletnici se spominjamo umorjenih bošnjaških civilistov Čajniča in okolice.