Pred 33 leti se je začelo obleganje Sarajeva: Agresor ga je obkolil 1.425 dni

(Patria) - Na današnji dan - 5. aprila 1992. leta se je začelo obleganje Sarajeva, končalo pa 29. februarja 1996. leta. Trajalo je 1.425 dni.

V tem času je bilo okoli 350.000 prebivalcev izpostavljenih vsakodnevnemu ognju pripadnikov nekdanje JNA in paravojaških formacij, kasneje pa pripadnikov takratne Vojske RS, iz skoraj vseh vrst oborožitve, s položajev na okoliških hribih.

Umrl 11.541 državljanov

Niso uspeli zavzeti mesta le zaradi ogromne volje, želje in prizadevanj branilcev, večinoma državljanov, ki so se odzvali pozivu k obrambi in so v začetku skoraj oboroženi, v supergah in kavbojkah, z minimalno oborožitvijo, stali na braniku mesta.

Med obleganjem je umrl 11.541 državljanov Sarajeva, med njimi 1.601 otrok. Po povojnih raziskavah je umrlo skoraj štiri petine vseh žrtev v prvih dveh letih vojne.

Prvi civilni žrtvi obleganja Sarajeva sta bili Suada Dilberović in Olga Sučić. Ubiti sta bili 5. aprila na mostu Vrbanja, nedaleč od stavbe takratne skupščine Socialistične republike Bosne in Hercegovine, pred katero so potekale demonstracije državljanov, ki so zahtevali ohranitev miru, na katere je bil odprt ogenj.

Nekdanji most Vrbanja danes nosi ime po teh dveh pogumnih ženskah, plošča na njegovi sredini, obrnjena proti vzhodu, od koder se vsak dan kaže sončni vzhod, pa opozarja in spominja namerne in naključne mimoidoče na težko preteklost mesta.

Zadnja žrtev obleganja Sarajeva je bila Mirsada Durić, ki je umrla v napadu na tramvaj 9. januarja 1996. leta, pri Zemaljskem muzeju, prav tako v bližini stavbe parlamenta BiH.

Storilci napada, ki se je zgodil prvi dan vožnje tramvaja po podpisu mirovnega sporazuma za Bosno in Hercegovino, nikoli niso bili odkriti.

Po pričevanju očividcev je tromblon, ki je zadel tramvaj, najverjetneje izstreljen s smeri naselja Grbavica in Vraca, ki sta bila takrat še pod nadzorom srbskih enot, na potnike, ki so bežali iz tramvaja, pa so streljali s snajperji.

Trideset tri leta kasneje, mnoge, ki so v tem mestu preživeli pekel, že sama misel na to, kaj se je dogajalo od leta 1992 do 1996, pretrese. Na hrbtu vsakega Sarajevčana je bila med celotnim 44-mesečnim obleganjem narisana meta.

Mestne četrti, soseske, ulice, trgi, vsi pomembnejši in manj pomembni objekti, stanovanjske zgradbe, zasebne hiše, so bili tarča različnih vrst oborožitve. Številni objekti – porodnišnica v Jezeru, osrednja pošta, Vijećnica z desetinami tisoč vrednih knjig, Olimpijski muzej, stavba dnevnega časopisa „Oslobođenje“, številne tovarne, šole, kulturne ustanove… – so zgoreli do temeljev, potem ko so bili zadeti z minometnimi in drugimi vrstami projektilov.

Nekateri objekti, kot je stavba Radia in televizije Bosne in Hercegovine, so bili zadeti tudi s tako imenovanimi modificiranimi letalskimi bombami, težkimi tudi do 250 kilogramov, o čemer obstajajo pričevanja in poročila balističarjev s sojenj za vojne zločine pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

V eksploziji granate na Dobrinji, v kvadratu 5, 12. julija 1993. leta, je umrlo 14, ranjenih pa 16 civilistov. Granata je bila izstreljena na mesto, kjer je bilo v zasebnem dvorišču vodnjak in črpalka, ljudje pa so čakali s kanistri po 10-12 ur, da bi natočili vodo.

V eksplozijah artilerijskih projektilov so umirali državljani tudi v vrstah za kruh. Točka, kamor so dovažali kruh iz Velepekare, se je nahajala v ulici Vase Miškina (danes Ferhadija), nasproti mestne tržnice. Eksplozija je tisto jutro, 27. maja 1992. leta, stresla okoliške soseske.

Pijaca in pokrita tržnica Markale v starem delu Sarajeva sta bili obstreljeni dvakrat. Prvič, v eksploziji granate na pijaci Markale, 5. februarja 1994. leta, je bilo ubitih 68, ranjenih pa 144 civilistov. V masakru ob koncu vojne, 28. avgusta 1995. leta, pri mestni tržnici Markale, je umrlo 43, ranjenih pa 84 civilistov.

Niso bila prizanešena niti otroci v šolah. V naselju Alipašino Polje, na Trgu ZAVNOBIH-a, so se nahajali prostori Osnovne šole „Prvi maj“ (danes OŠ „Fatima Gunić“), ki je bila obstreljena 9. novembra 1993. leta. Od gelera, ki so vstopili v učilnico skozi majhne odprtine med zaščitno betonsko pregrado, sta umrla učiteljica Fatima Gunić in trije učenci, ranjenih pa je bilo 21 civilistov.

Tarča so bili tudi otroci

V eksplozijah granat, izstreljenih na mesto, so umirali malčki, ki so prišli ven, da bi vdihnili svež zrak in se družili z vrstniki po dneh in nočeh, preživetih v kleteh in zakloniščih.

Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je za teroriziranje državljanov Sarajeva na dosmrtno ječo obsodilo Stanislava Galića, nekdanjega poveljnika sarajevsko-romanijskega korpusa Vojske RS. Na zaporno kazen 29 let je bil obsojen Galićev naslednik na čelu sarajevsko-romanijskega korpusa VRS Dragomir Milošević.

Za teroriziranje civilistov v Sarajevu s snajperskimi in artilerijskimi napadi je bil med drugim nekdanji predsednik RS in vojaški vodja VRS Radovan Karadžić obsojen na dosmrtni zapor.

Na isto kazen zapora je bil pred haaškim sodiščem, med drugim za teroriziranje civilistov v Sarajevu s snajperskimi in artilerijskimi napadi, obsojen tudi poveljnik VRS Ratko Mladić.

V sodbah MKSJ je bilo ugotovljeno, da so enote sarajevsko-romanijskega korpusa VRS namerno ciljale civiliste in izvajale teroristično kampanjo, katere cilj je bil pritisk na oblasti v Sarajevu.