Pred 20 leti smo vstopili v predor, ki nam ga je zgradila oblast, iz katerega še nismo izstopili

Odpravljen je bil 902 metra dolg predor skozi goro Karaula na poti Sarajevo – Tuzla. Politični voditelji v Federaciji so se zbrali in prerezali trak, imeli govore, ki so trajali nekoliko dlje kot predor, nato pa so se vrnili k vsakodnevnim predvolilnim aktivnostim. Govorili so o uspehih, o 25 tisoč zaposlenih, o rasti gospodarstva, o razvoju na vseh straneh, piše novinarska agencija Patria. 

Toda po odprtju je bil predor takoj zaprt. Nato pa odprt. Zakaj je bil odprt, če je bil takoj zaprt? Odprtje je bilo predvolilno, kot vse, kar gledamo te mesece.

Simbolično in metaforično odprtje predora je bilo sporočilo, da nas lahko samo ta oblast popelje iz predora na svetlobo. Na tem srečanju so bili tudi redki, ki so metaforično trdili, da predor odpirajo isti ljudje, ki so nas „zakopali“.  

Že cel mesec gledamo odprtja, prerezovanja trakov in podpisovanja pogodb s tujimi vlagatelji. Na žalost je ekonomska realnost, ki vlada pred volitvami in nas čaka po glasovanju, popolnoma drugačna. 

V BiH je bila v prvi polovici letošnjega leta zabeležena rast gospodarske rasti. Svetovna banka ocenjuje, da bo rast BDP do konca leta znašala 2,8 odstotka, kar je za 0,2 odstotka manj kot leta 2015. Toda tudi to bi bila spodbudna številka rasti BDP, če ne bi šlo za običajno rast potrošnje po večjem zadolževanju te oblasti. Razlog za upad je tudi šibko gospodarstvo in velik pritisk na realni sektor.

Stopnja brezposelnosti je v letu 2015 znašala 27,7 odstotka, letos pa se je zmanjšala na 25,3 odstotka. Ni jasno, v katerih segmentih poteka zaposlovanje v proizvodnem sektorju. Toda tudi te številke so negotove, saj je jasno, da nas čakajo ogromne težave z administrativnim bremenom v državi in javnih podjetjih. 

Dolg v mnogih državnih podjetjih je izven nadzora. Več kot milijardo KM znašajo neplačane obveznosti in prispevki samo v Federaciji BiH, medtem ko je stanje v RS še bolj tragično.

BiH se je v zadnjih treh letih resno zadolžila. Javni dolg je sredi leta znašal 11,93 milijarde KM, kar je 42,3 odstotka BDP.   

Na žalost se ta dolg enormno povečuje, in to brez kakršnega koli parlamentarnega potrjevanja in odgovornosti. Politične strukture, ki vodijo poteze izvršilne oblasti, se zadolžujejo po svojih trenutnih potrebah. Nedavno zadolževanje pri IMF v višini nove milijarde mark resno povečuje zunanji dolg za skoraj 4 odstotke BDP.

V letih smo, ko moramo vračati anuitete samo v Federaciji blizu milijarde KM, natančneje v letošnjem letu 974,9 milijona KM. V RS se bodo naslednje leto nevarno približali temu zveznemu letnemu anuitetu. Ali je treba omenjati, da se vsake tri mesece oba entiteta zadolžujeta s prodajo obveznic, tako da so se letos, kot še nikoli doslej, zadolžili za skoraj 400 milijonov KM.  

Če temu dodamo nov kredit IMF v višini milijarde in 50 milijonov KM, postane stanje resno. Od BiH se zahtevajo temeljite strukturne spremembe. Gre za dve najbolj občutljivi, reformi javne uprave in reformi socialne politike.

Tisti odprti, nato zaprti predvolilni predor nosi dobro sporočilo. Oblast v BiH gradi najdaljši predor na svetu. Odkar smo vstopili vanj pred 20 leti – še nismo izstopili.