Sprejemni centri polni prosilcev za azil iz BiH

Po pisanju nemških medijev je najbolj privlačna država za iskanje azila med vsemi državami Evropske unije prav Nemčija.  Vendar so množični prihodi začeli dušiti sistem, sprejemna središča v Berlinu, glavnem mestu Nemčije, pa so polna, poroča bh. novinska agencija Patria (NAP).

Večinoma so zabeleženi prihodi iz vzhodne Evrope, ki so v letu 2013 narasli za dve tretjini, kar je največja rast v zadnjih 14 letih, čeprav ima večina tistih, ki iščejo azil, majhne možnosti, da bi bili sprejeti kot politične begunce. Od konca leta 2010 v Nemčiji beležijo stalno rast prosilcev za azil. Lani so imeli rast za 67 odstotkov ali 127.023 prosilcev za azil, januarja letos pa so zabeležili povečanje za kar rekordnih 76,7 odstotka po podatkih Urada za migracije.

Na seznamu držav, katerih državljani iščejo azil, je tudi Srbija z več kot 18.000 prošnjami, oziroma za 40 odstotkov več v primerjavi z letom 2012. Približno 90 odstotkov njih so Romi.

Mnogi prihajajo tudi iz BiH. Lani so zabeležili rast prihodov za 104 odstotke, s Kosova pa 74,5 odstotka. Mnogi prihajajo tudi iz Rusije, vključno s Čečenijo.

V enosobni hiši na obrobju nemške prestolnice živi šesteročlanska romska družina iz BiH na samo 25 kvadratnih metrih. Ko so odhajali iz BiH, so za seboj pustili revščino in diskriminacijo, zdaj pa živijo v sobi z eno posteljo, mizo in razpadlim kavčem.

Po mestu, v delu, ki je nekoč pripadal Vzhodnemu Berlinu, ljudje 18 različnih narodnosti živijo v stavbi z desetimi sobami, ki je že več kot dve leti spremenjena v sprejemni center za prosilce za azil.

- Kapaciteta je 350 ljudi, mi pa imamo vedno med 360-370 - pravi direktorica sprejemnega centra Brigit Bauer.

V sobah velikosti 20 kvadratnih metrov živi 4-5 ljudi, skupna sta stranišče in kopalnica.

- Veliko ljudi iz nekdanje Jugoslavije je med vojno v 90. letih našlo zatočišče v Nemčiji. Zdaj pripeljejo tudi družine v upanju na boljše življenje in vidijo Nemčijo kot svoje zadnje upanje - navaja Bauer.

Medtem ko čakajo na odgovor na prošnjo za azil, imajo odrasli pravico do nadomestila v višini 134 evrov, otroci pa 80 evrov mesečno, poroča NAP.

V Berlinu je trenutno 8.360 prosilcev za azil, kapacitete centrov pa so 8.100 ljudi. Kot navajajo iz berlinskega Urada za zdravje in socialno skrbstvo, letos pričakujejo novo rast prosilcev za azil. Čeprav so nekateri centri brez ustreznih pogojev in bi jih morali že zapreti, so jih morali zaradi situacije z velikim številom prosilcev za azil pustiti odprte.