Preveč hrvaškega pritiska, da bi bosanski inat popustil

V zadnjih napadih iz sosednje Hrvaške, po aretaciji generala Matuzovića, niso bili nadzorovani sporočila, polna groženj in izsiljevanj. Toda edini spravljivi ton z obeh strani je bil, da nam bo Hrvaška pomagala na poti v Evropo. 

Koliko bosanskih podjetij je bilo oropanih v sosednji Hrvaški, njihovo premoženje pa lastnikom v Bosni in Hercegovini nikoli ni bilo vrnjeno? Koliko državnega premoženja je bilo zastonj dano hrvaškim podjetjem tukaj v BiH? To se je zgodilo po zaslugi nekaterih bošnjaških »cvetk«, ki so razumeli, da lahko največ zaslužijo s prodajo države. Tako so nastala cela bošnjaška morska letovišča v bližini Crikvenice in na Pelješcu.

Le tukajšnja kruta in brutalna politika bi lahko dovolila dokapitalizacijo Energopetrola s strani INE, podjetja v lasti sosednje države. Kasneje se bo izkazalo, da je bilo v tej trgovini INI dano več denarja, kot ga je INA plačala za prevzem Energopetrola.

Le nekompetentna in skorumpirana bošnjaška politika bi lahko prodala državno podjetje, ne da bi država BiH kdajkoli prišla v posest Energoinvestovih – Energopetrollovih črpalk na Hrvaškem, ki ji pripadajo v pasivnem podbilanci. Po sporazumu o nasledstvu so nekdanje jugoslovanske republike vrnile več kot milijardo KM vrednosti svojega premoženja, ki so ga imele v tej državi. BiH od teh držav ni vrnila skoraj nič. Največ premoženja pa je imela v Republiki Hrvaški. 

Po vojni je zagrebška trgovska veriga v Sarajevu za marko kupila več deset poslovnih prostorov, medtem ko je še vedno nemogoče vrniti številna letovišča in hotele na hrvaški obali, ki so v lasti države BiH.

Seveda se do premoženja BiH na brutalen roparski način obnašajo tudi v Srbiji, toda Hrvaška nas domnevno vodi v Evropo. Če bi imeli spodobne politike, danes ne bi imeli takšnih problemov z odprto krajo državnega premoženja. Korumpirani ali nesposobni politiki delajo isto, le da je vprašanje učinkovitosti rušenja te države.  

Naftovod JANAF je skoraj ukraden Bosni in Hercegovini, njegova vrednost pa je ogromna. Luka Šibenik je bila v lasti bosanskega Šipada. Nič ni rešeno, le več kot dve desetletji se premoženje BiH brezplačno uporablja v teh roparskih odnosih. 

Slišimo skoraj grožnje, da bo Hrvaška premislila, ali nas bo vodila v Evropo. Kako to mislijo storiti? To ne gre skupaj z očitno segregacijo in kakršno koli drugo diskriminacijo Bošnjakov v Mostarju in Stocu. Prepovedati volitve že dva volilna ciklusa enemu mestu, to ne gre skupaj z nekom, ki je vstopil v demokratično evropsko družino. Groziti, izsiljevati, tuje lastništvo obravnavati kot svoje, to ni del evropske pravne dediščine.   

Hrvaški premier Plenković je zagrozil, da bo Hrvaška preganjala pripadnike Armije RBiH. Na začetku hrvaške domovinske vojne je bil študent, zato ne ve, da je dvajset tisoč Bošnjakov v HV branilo Republiko Hrvaško, 1.180 pa jih je umrlo.  Med prvim brutalnim etničnim čiščenjem Bošnjakov v BiH s strani HVO je Plenković šele začenjal kariero v Bruslju. Zato ne more vedeti ničesar o bistvu groženj sosednji državi, ki se jim odkrito pridružuje. Vse to se počne, da bi s pritiski razveljavili sodbo Prliću in ostalim.         

V teh pritiskih in odprtih izsiljevanjih poskušajo ponižati BiH in Bošnjake. To ne bo uspelo. Sedanji hrvaški režim mora pozabiti, da bodo Bošnjaki kdajkoli več cvetje hrvaškega naroda. Niti jim Bošnjaki ne bodo dovolili, da bi Bosno in Hercegovino kdajkoli več obravnavali kot cvetličarno. Otrežnjenje je edina beseda, s katero je mogoče pojasniti, kar čutijo Bošnjaki po ponižanju iz Zagreba.

Preveč je tega pritiska s hrvaške strani, da bi bosanski inat popustil.