Sodbe petim zločincem: Dve dosmrtni ječi in 66 let zapora

Prizivno sodišče je danes izreklo sodbo v zadevi „Popović in drugi“, ki je obravnavala pet visokih častnikov vojske bosanskih Srbov zaradi zločinov, ki so jih zagrešili pripadniki sil bosanskih Srbov julija 1995, po prevzemu nadzora nad zaščitenimi območji Srebrenice in Žepe, poroča novinarska agencija Patria.   

Pravnomočni sodbi petim prizivnikom sta naslednji.

DOŽIVOTNI ZAPOR: Vujadin Popović in Ljubiša Beara sta bila spoznana za kriva genocida, združevanja za storitev genocida, kršitve zakonov ali običajev vojskovanja in zločinov proti človečnosti, s sodelovanjem v združenem zločinskem podvigu (UZP). Dosmrtni ječi, ki sta jima bili izrečeni, sta bili potrjeni.  

35 LET: Obsodilni sodbi, izrečeni Dragu Nikoliću za pomoč in podporo genocidu, zločine proti človečnosti in kršitve zakonov ali običajev vojskovanja s sodelovanjem v združenem zločinskem podvigu, sta bili potrjeni. Kazen 35 let zapora mu je bila potrjena.

18 LET: Radivoje Miletić je bil spoznan za krivega zločinov proti človečnosti in kršitev zakonov ali običajev vojskovanja s sodelovanjem v združenem zločinskem podvigu. Kazen 19 let zapora, ki mu je bila izrečena, je bila znižana na 18 let zapora.

13 LET: Na koncu je bil Vinko Pandurević spoznan za krivega pomoči in podpore kršitvam zakonov ali običajev vojskovanja in zločinom proti človečnosti. Prav tako je bil spoznan za krivega, ker ni preprečil zločinov sebi podrejenih in jih kaznoval zanje. Kazen 13 let zapora, ki mu je bila izrečena, je bila potrjena. 

POJASNILO PRIZIVNEGA SODIŠČA

V relevantnem obdobju so petorica prizivnikov opravljala visoke funkcije v Vojski Republike Srbske (VRS). Vujadin Popović je bil načelnik varnosti Drinskega korpusa, Ljubiša Beara je bil načelnik varnosti Glavnega štaba, Drago Nikolić je opravljal dolžnost načelnika varnosti Zvorniške brigade VRS, Radivoje Miletić je bil načelnik Uprave za operativno-nastavne zadeve v Glavnem štabu, Vinko Pandurević pa je opravljal dolžnost poveljnika Zvorniške brigade.

Prizivno sodišče je zavrnilo, soglasno ali z večino glasov, večino pritožb, ki so jih vložili prizivniki.

Glede Vujadina Popovića in Ljubiše Beara je prizivno sodišče sprejelo, ob nasprotnem mnenju sodnika Nianga, njuno pritožbo glede umora šestih bosanskih Muslimanov v okolici Trnova, ki so ga izvedli pripadniki paravojaške enote „Škorpijoni“. V skladu s tem so sodniki razveljavili obsodilne sodbe, ki se nanašajo na ta umor.

Prizivno sodišče je prav tako delno sprejelo, ob nasprotnem mnenju sodnika Nianga, pritožbo tožilstva, s katero se zahteva, da se Popović in Beara spoznata za kriva združevanja za storitev genocida. Sodniki so nato, ob nasprotnem mnenju sodnika Pocara, obema prizivnikoma izrekla obsodilni sodbi za ta zločin.

Glede Draga Nikolića je prizivno sodišče, ob nasprotnem mnenju sodnika Nianga, razveljavilo obsodilne sodbe, ki so mu bile izrečene za umor šestih bosanskih Muslimanov v okolici Trnova.

Prizivno sodišče je prav tako razveljavilo obsodilne sodbe, izrečene Radivoju Miletiću za pregon in nečloveška dejanja (prisilno premestitev) kot zločine proti človečnosti v zvezi s prisilno premestitvijo moških bosanskih Muslimanov, ki so prečkali reko Drino, bežeč iz Žepe. Sodniki so delno sprejeli njegov pritožbeni razlog, ki se nanaša na odmero kazni, pri čemer so sprejeli, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravo, ko je menilo, da je treba njegov položaj avtoritete v Glavnem štabu VRS-a obravnavati kot obteževalno okoliščino.  

Prizivno sodišče je prav tako sprejelo pritožbeni razlog tožilstva, ki se nanaša na „oportunistične“ umore v Potočarih in je ob nasprotnem mnenju sodnika Pocara Miletića spoznalo za krivega umora kot kršitve zakonov ali običajev vojskovanja za te umore.

Glede Vinka Pandurevića je prizivno sodišče sprejelo pritožbo tožilstva v zvezi z vrsto incidentov in sprejelo več novih obsodilnih sodb. Pandurević je bil v skladu s tem, ob nasprotnem mnenju sodnika Nianga, obsojen, bodisi za pomoč ali podporo, bodisi po poveljniški odgovornosti, za več kaznivih dejanj umora kot kršitve zakonov ali običajev vojskovanja, iztrebljanja kot zločina proti človečnosti in pregona z umorom ali okrutnim in nečloveškim ravnanjem kot zločina proti človečnosti. Prizivno sodišče je ob nasprotnem mnenju sodnika Pocara izreklo nove obsodilne sodbe za ta dejanja. Prizivno sodišče je prav tako razveljavilo nekatere obsodilne sodbe, ki jih je Pandureviću izreklo sodišče prve stopnje.  

Z zavrnitvijo enega od Pandurevićevih ugovorov, ki se je nanašal na pomoč in podporo, je prizivno sodišče spomnilo, da „konkretna usmerjenost“ ne predstavlja elementa pomoči in podpore po običajnem mednarodnem pravu.

Sodnik Patrick Robinson in sodnik Fausto Pocar sta predložila delno nasprotna mnenja, sodnik Mandiaye Niang pa je predložil ločeno in nasprotno mnenje.

Zadeva Popović in drugi predstavlja največjo zadevo, končano pred Mednarodnim sodiščem do danes. Prvostopenjski postopek v tej zadevi se je začel 21. avgusta 2006 in končal 15. septembra 2009. Sodba sodišča prve stopnje je bila izrečena 10. junija 2010. Prvostopenjski postopek je obravnaval sedem obtoženih, med katerimi je bil tudi Ljubomir Borovčanin, nekdanji namestnik poveljnika Posebne policijske brigade Ministrstva za notranje zadeve Republike Srbske. On ni vložil pritožbe na sodbo sodišča prve stopnje in je bil leta 2011 premeščen na Dansko na prestajanje kazni 17 let zapora. Po smrti Milana Gvere, pomočnika poveljnika za moralne, pravne in verske zadeve Glavnega štaba VRS, je prizivno sodišče marca 2013 sodbo, ki mu je bila izrečena, razglasilo za pravnomočno in končalo postopek proti njemu.