Sodišče Stanišiću in Simatoviću 31. maja

(Patria) - Po končanem pritožbenem postopku zoper nekdanja vodji Službe državne varnosti (DB) Srbije Jovića Stanišića in Franka Simatovića Frenkija, ki sta bila prvostopenjsko obsojena na po 12 let zapora zaradi pomoči pri zločinih nad ne-Srbov v Bosanskem Šamcu leta 1992, bo konec maja izrečena sodba. 

Izrek sodbe je predviden za 31. maj. 

Zadeva je bila sprožena pred MKSJ. Postopek pred MKSJ se je končal decembra 2015, pritožbeno sodišče MKSJ pa je odredilo popolnoma novo sojenje. V skladu s tem je zadeva prešla v pristojnost Mehanizma, ki ga je Varnostni svet ZN ustanovil za nadaljevanje pristojnosti, pravic, obveznosti in osnovnih funkcij MKSJ v luči pričakovanega zaprtja MKSJ. 

Ponovljeno sojenje pred Mehanizmom se je končalo s pisno prvostopenjsko sodbo 6. avgusta 2021. 

Stanišić in Simatović sta bila aretirana 13. marca 2003 v Srbiji in premeščena v MKSJ 30. maja in 11. junija 2003. 1. maja 2003 je sodišče MKSJ potrdilo obtožnico, ki navaja, da sta bila oba obtožena sostorilca v združenem zločinskem podvigu (UZP) za prisilno in trajno odstranitev večine ne-Srbov z velikih območij Hrvaške in Bosne in Hercegovine z izvrševanjem kaznivih dejanj preganjanja, umora, deportacije in nečloveških dejanj.

Z večino glasov je sodišče MKSJ 30. maja 2013 razglasilo Stanišića in Simatovića za odgovorna za storitev zločinov, navedenih v obtožnici, z udeležbo v UZP, saj je sodišče ugotovilo, da ni bilo dokazano izven razumnega dvoma, da sta imela potrebno namero za uresničitev skupnega zločinskega cilja. Sodišče je tudi menilo, da ni bilo dokazano izven razumnega dvoma, da je obtoženi načrtoval ali ukazal te zločine.

Nadalje je sodišče z večino glasov zaključilo, da ni bilo dokazano izven razumnega dvoma, da je obtoženi pomagal in podpiral zločine. V skladu s tem je sodni senat z večino glasov oprostilo Stanišića in Simatovića po vseh točkah obtožnice.

Po pritožbi tožilstva je pritožbeno sodišče MKSJ 15. decembra 2015 delno ugodilo pritožbi in razveljavilo oprostilne sodbe. Pritožbeno sodišče je z večino glasov ugotovilo, da je sodišče napačno zaključilo o obstoju in obsegu skupnega zločinskega cilja, ki ga deli več oseb, preden je zaključilo, da namera Stanišića in Simatovića ni bila ugotovljena. Na ta način je pritožbeno sodišče z večino glasov zaključilo, da je sodišče zmotno uporabilo pravo, ker ni sprejelo odločitve in ni podalo obrazložene presoje o bistvenih elementih odgovornosti za UZP.

Pritožbeno sodišče MKSJ je odredilo, da se Stanišiću in Simatoviću ponovno sodi po vseh točkah. Ponovljeno sojenje se je začelo 13. junija 2017. Medtem je bilo leta 2019 zavrnjeno zahtevo obrambe Simatovića za oprostilno sodbo. 

Prvostopenjska sodba je bila izrečena 30. junija 2021. 

Sodni senat je Stanišića in Simatovića razglasil za odgovorna za pomoč in podporo zločinom umora, kot kršitve zakonov in običajev vojskovanja ter zločinov proti človečnosti, ter zločinom deportacije, prisilnega premestitve in preganjanja, kot zločinov proti človečnosti, ki so jih storile srbske sile po zavzetju Bosanskega Šamca aprila 1992. Konkretno je sodišče ugotovilo, da je obtoženi nudil praktično pomoč, ki je imela znaten vpliv na storitev zločinov, z usposabljanjem in napotitvijo pripadnikov posebne enote Službe državne varnosti Srbije in lokalnih Srbov iz Bosanskega Šamca za sodelovanje pri prevzemu občine.

V skladu s tem je sodišče Stanišića in Simatovića spoznalo za kriva po vseh točkah obtožnice in vsakega obsodilo na 12 let zapora.