SODBA, KI SPREMINJA ODNOSE Ramić za Patrijo: Tožiti Srbijo in iskati mednarodne partnerje za ukinitev Daytona in Republike srbske

(Patria) - Inštitut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) je zadovoljen s pravnom sodbo Mednarodnega rezidualnega mehanizma za kazenska sodišča v Haagu, s katero sta bila nekdanja vodji Službe državne varnosti (SDB) Srbije Jovica Stanišić in Franko Simatović obsojena na po 15 let zapora.

Prav tako sta bila Stanišić in Simatović spoznana za kriva sodelovanja v združenem zločinskem podvigu (UZP) in za zločine, storjene v Bijeljini, Zvorniku, Doboju, Trnovu, Bosanskem Šamcu in Sanskem Mostu.

Dvojna agresija

V pogovoru za Novinsko agencijo Patria direktor IGK Emir Ramić pravi, da današnja sodba končno utrjuje značaj vojne v Bosni in Hercegovini.

- Zdaj je obsojen tudi UZP Srbije, že prej pa smo imeli sodbo za UZP Republike Hrvaške. Torej, po našem mnenju gre za dvojno agresijo na Republiko Bosno in Hercegovino.

Sodba odpira vrsto možnosti, na katerih naš inštitut dela že vrsto let. Ena od teh možnosti je tudi tožba proti Republiki Srbiji, pa tudi Republiki srbski - je dejal Ramić.

IGK bo po njegovih besedah najprej sprejel ukrepe za pospešitev postopka pridobitve svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča pravice prek Generalne skupščine ZN o vprašanju: "Ali lahko entiteta Rs obstaja po današnji sodbi?".

- Na tem delamo že dve leti. Vemo, da zaradi obstoječe daytonske strukture Bosna in Hercegovina tega ne more storiti. Vendar pa po statutu Meddržavnega sodišča pravice to lahko stori tudi država sponzor.

Zelo aktivno delamo na tem, da zagotovimo državo sponzorja. Lahko se zgodi, da bo to Kanada ali kakšna druga država, ali pa več držav. Vsekakor pa ta sodba zdaj odpira široke možnosti, da se to tudi uresniči - sporoča Ramić.

Pričakuje, da bo svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča pravice pozitivno in da bi lahko predstavljalo pomemben člen k ponovnemu zagonu tožbe proti Srbiji za UZP, oziroma agresijo na Bosno in Hercegovino.

Povezani članek: Stanišić in Simatović obsojena za UZP, dobila po 15 let zapora

Ramić je mnenja, da sodba Stanišiću in Simatoviću predstavlja enega najpomembnejših trenutkov v kulturi spomina Bosne in Hercegovine, ter da njena implementacija lahko predstavlja korak k temu, da resnica in pravica zmagata, vendar ne v imenu sovraštva, temveč v imenu boljše skupne prihodnosti v državi Bosni in Hercegovini.

Naš sogovornik ocenjuje, da ta sodba odpira možnost, da mednarodna skupnost končno bolj konkretno in učinkovito dojame značaj vojne v Bosni in Hercegovini, ki je bil izpodbijan, ne le s strani političnih subjektov v Bosni in Hercegovini, ampak tudi znotraj same mednarodne skupnosti, predvsem zaradi "neverjetnih protibosanskih lobističnih dejavnosti iz entitete Rs, pa tudi iz Srbije".

Potrebna kritična masa

- Današnja sodba odpira možnost izpodbijanja ne le entitete Rs, ampak tudi Daytonskega mirovnega sporazuma. Tukaj ne gre več za tako imenovano državljansko vojno ali tako imenovani nesrečni konflikt - da ga pravilno opredelim, kot ga je opredelil Daytonski mirovni sporazum. Tukaj gre zdaj za agresijo na Bosno in Hercegovino, kar odpira možnost spremembe Daytonskega sporazuma, oziroma ustvarjanja drugačne družbene in državne strukture ter delovanja Bosne in Hercegovine - navaja Ramić.

Poudarja, da potrebujemo v tem pogledu kritično maso subjektov v mednarodni skupnosti, ki bo razumela, kaj se je dejansko zgodilo v Bosni in Hercegovini, današnja sodba pa to prav omogoča.

- Naš inštitut se nikoli ne zanaša na politični establišment v Bosni in Hercegovini, še posebej ne na tistega, ki zanika državo Bosno in Hercegovino. Naše izkušnje pa kažejo, da zelo aktivno lobiranje za resnico in pravico obrodi sadove.

Zdaj imamo situacijo, da resolucije kanadskega parlamenta niso več vezane le na genocid v Srebrenici. Kanadski parlament bo zelo hitro sprejel resolucijo o razglasitvi 31. maja za svetovni dan belih trakov v Kanadi.

Torej, že imamo eno državo popolnoma na svoji strani, in to državo, ki je članica sedmih najrazvitejših držav na svetu. To moramo izkoristiti. Politični establišment, predvsem bošnjaški, mora to spoznati in izkoristiti na učinkovitejši način, priti v Kanado ali povabiti kanadskega premierja, da pride v Sarajevo, da Kanado utrdimo kot eno od držav, ki bi lahko bila osnova za uresničitev najpomembnejše stvari po mojem mnenju, to je sprememba daytonske strukture Bosne in Hercegovine - poudarja Ramić.

Vendar pa dodaja, da tu ostajajo težave s Sjedinjenimi Ameriškim Državami, glede na to, da že dolgo časa bosanskohercegovskega glasu v Washingtonu ni.

- Upajmo, da bo novi veleposlanik, gospod Sven Alkalaj storil več naporov. Nisem prepričan, koliko bo sam zmogel, njegove možnosti so velike, vendar pa moramo še naprej delati na tem - tako kot zdaj imamo na svoji strani Kanado, potrebujemo tudi Združene države Amerike in še nekaj evropskih držav, da bi lahko pristopili k postopku spremembe Daytonskega sporazuma.

Ne glede na zanikanje s strani Srbije, pa celo Hrvaške, ne le države Bosne in Hercegovine, ampak tudi tistega, kar se je zgodilo od 1992. do 1995. leta - torej zanikanja agresije, osebno menim, da bi, če bi imeli nekaj pomembnih držav na svetu na svoji strani, zelo hitro lahko prišlo do spremembe daytonske strukture ali sklica mednarodne konference, ki bi spremenila Daytonski mirovni sporazum.

Ta sodba je zelo pomembna tudi iz tega razloga, ker končno odpira oči mednarodni skupnosti, ki jih je imela trdno zaprte pred vsem, kar se je zgodilo v Bosni in Hercegovini, še posebej z vidika našega vzhodnega soseda.

Torej, to definitivno ni več državljanska vojna, to ni nesrečen konflikt, to je agresija. Mednarodna skupnost se mora odzvati na to vprašanje. Po današnji sodbi entiteta Rs ne more obstajati, ker je dokončno zasnovana na rezultatih agresije in združenega zločinskega podviga - je zaključil Ramić v pogovoru za Patrijo.

(R. Belko)