Sodba "Azra Zornić proti BiH" v ospredje postavlja državljana, ne etnonacionalne pripadnosti

Svet ministrov BiH je sprejel Informacijo Urada zastopnika Sveta ministrov BiH pred Evropskim sodiščem za človekove pravice o dokončnosti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi „Azra Zornić proti Bosni in Hercegovini“ in obveznosti Bosne in Hercegovine za sprejetje akcijskega načrta za izvajanje sodb „Azra Zornić proti Bosni in Hercegovini“ in „Sejdić in Finci proti Bosni in Hercegovini“, piše novinarska agencija Patria.

Tako je danes Ministrstvo za pravosodje Bosne in Hercegovine zadolženo, da v roku 30 dni od sprejetja te informacije pripravi akcijski načrt za izvršitev sodb v primerih „Azra Zornić“ in „Sejdić in Finci proti Bosni in Hercegovini“ ter ga predloži Svetu ministrov Bosne in Hercegovine v sprejetje.    

Muhamed Mujakić, pravni strokovnjak, v izjavi za Patriu pravi, da je predvsem zelo koristno, da je bil Svet ministrov BiH kot nosilec izvršilne oblasti seznanjen s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi "Zornić proti BiH".

- Ta sodba ima pomemben pomen za uresničevanje človekovih pravic, ne le vlagateljice, ampak vseh državljanov Bosne in Hercegovine. Z njo se v ospredje postavlja državljan kot tak, ne etnonacionalna pripadnost. Tisto, kar to sodbo dela specifično v primerjavi s sodbo „Sejdić in Finci“ proti BiH, je to, da omogoča širši kategoriji "državljanov" uresničevanje človekovih pravic, ki jih jamči Evropska konvencija, in ki so diskriminirane z določbami Ustava Bosne in Hercegovine – pravi Mujakić.

Nadalje pojasnjuje, da se sodba „Sejdić in Finci“ poleg tožnikov nanaša tudi na narodne manjšine in narodnostno neopredeljene oziroma ostale, sodba Zornić proti BiH pa na vse državljane, ne glede na to, ali so Bošnjaki, Srbi, Hrvati, ostali ali pripadniki narodnih manjšin.

- Še dolgo pričakovana sodba „Pilav proti BiH“ bo dodatno demistificirala diskriminatorne določbe v Ustavu Bosne in Hercegovine, ki se bodo zagotovo po teh sodbah in reviziji s strani Evropskega sodišča morali bistveno spremeniti, ne le formalno. In še druga vprašanja bodo prišla na vrsto, kot so diskriminatorni nazivi entitet, občin ter druge "napačne rešitve" iz daytonskega Ustava BiH. Bosni in Hercegovini je potreben nov (evropski) Ustav, ki bi bil jamstvo človekovih pravic in svoboščin vsem pod enakimi pogoji – je dodal Mujakić.