Tiskovna konferenca Denisa Zvizdića po vrnitvi iz Berlina

SARAJevo, (Patria) - Po vrnitvi iz Berlina bo predsedujoči sveta ministrov BiH Denis Zvizdić danes imel tiskovno konferenco. Zvizdić se je na povabilo nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona udeležil samita o Zahodnem Balkanu skupaj s predsedniki in premierji držav regije Srbije, Kosova, Črne gore, Hrvaške, Severne Makedonije, Albanije. 

Večurni pogovori udeleženk sestanka so privedli do dogovora o nadaljevanju pogajanj med Beogradom in Prištino, kar je bila tudi osrednja tema sestanka. Prav tako je bil omenjen davek, ki ga je Kosovo uvedlo na uvoz blaga iz Srbije in BiH, zahtevano je bilo odprava 100-odstotnega davka.

Predsedujoči sveta ministrov Zvizdić je na srečanju z Merklovo in Macronom izpostavil razloge, zakaj v BiH še vedno ni oblikovana vlada, sedem mesecev po splošnih volitvah. 

"Svet ministrov se ni oblikoval ne zato, ker bi bilo treba razdeliti ministrstva, temveč prav zaradi dejstva, da nekdo ne želi spoštovati vladavine prava v BiH in ne želi aktivirati MAP, kar pravda s tako imenovano vojaško nevtralnostjo, hkrati pa se oblikuje in oborožuje več kot tisoč pripadnikov rezervnega sestava policije Republike Srbske. Gre za paradoksalno situacijo in čas je, da to vsi vedo v BiH, v regiji in v evropskih institucijah," je dejal Zvizdić.

Predsedujoči Zvizdić je na sestanku dejal, da nasprotuje risanju novih meja na podlagi etničnih načel na Zahodnem Balkanu, ter ponovil, da morata biti ozemeljska celovitost, suverenost in multietničnost družb edini temelj, na katerem se rešujejo dvostranski spori, zlasti vprašanje meja.

Še enkrat je pozval, naj se kot izraz spoštovanja evropskega in demokratičnega načela nedotakljivosti mednarodno priznanih meja, pa tudi kot dokaz dobrih sosedskih odnosov, končno sklenejo pogodbe o meji BiH z Republiko Hrvaško in Republiko Srbijo, na enak način, kot je bilo uspešno zaključeno s Črno goro leta 2015. Močno je obsodil povezovanje reševanja statusa Kosova z bosansko-hercegovskim entitetom Republika Srbska, pa tudi protiustavno ravnanje tistih, ki rišejo nove meje čez ozemlja neodvisnih mednarodno priznanih držav.

Zahteval je podelitev statusa kandidatke za BiH ter pomoč pri aktivaciji MAP, kar bi predstavljalo bistvene elemente stabilnosti in gospodarskega razvoja družbe BiH, skozi ustvarjanje politične stabilnosti in varnega poslovnega okolja, privlačnega za tuje vlagatelje.

Poudaril je, da bo BiH ostala konstruktivna partnerica v vseh regionalnih procesih, ter izjavil, da je lahko podprt sporazum Beograda in Prištine, ki bo odraz dogovora in ne bo imel negativnih posledic na regijo, še posebej ne na BiH.

Za konec je poudaril, da BiH ni vir ali grožnja, ne regiji ne EU, za kakršnokoli obliko terorizma, ter da ostaja zavezana konstruktivnim regionalnim procesom, kot je Berlinski proces, ki izboljšujejo splošno stabilnost, razvoj in proces sprave v regiji.