Preporod naj ponovno postane zbirno mesto bošnjaške intelektualne elite

Ob redni volilni skupščini Bošnjaške kulturne skupnosti "Preporod", ki bo 20. decembra v Sarajevu, smo se pogovarjali z enim od kandidatov za predsednika te zelo pomembne ustanove, prof. dr. Selmo Rizvić.

Ona je družbeno angažirana oseba, vključena v številne projekte, v tem pogovoru pa je precej podrobno predstavila svojo kandidaturo.                               

PATRIA: Spoštovana dr. Rizvić, kaj vas je motiviralo, da se kandidirate za predsednico BZK Preporod?

RIZVIĆ: Poleg svoje poklicne dejavnosti na Radioteleviziji Bosne in Hercegovine (BHRT), kjer že vrsto let opravljam delo vodje oddelka za elektronsko grafično oblikovanje, in strokovne dejavnosti kot izredna profesorica računalniške grafike na Fakulteti za elektrotehniko v Sarajevu, sem v zadnjem času vključena tudi v dejavnosti na področju virtualne predstavitve zgodovine Bošnjakov in ohranjanja našega kolektivnega spomina.

Te dejavnosti so me pripeljale v stik z našimi rojakinjami in rojaki iz domovine in diaspor, ki so pripravljeni bolj aktivno sodelovati pri promociji naše kulture in tradicije, tako v Bosni in Hercegovini kot po svetu. Čutila sem potrebo, da s svojimi zmožnostmi prispevam k temu, in najbolj naraven način za to se mi je zdel angažma v okviru BZK Preporod.

Poleg tega me s Preporodom vežejo tudi močne čustvene vezi, saj je bil moj pokojni oče, prof. dr. Muhsin Rizvić, obnove Preporoda leta 1990. Od začetka obleganja Sarajeva do sredine leta 1993, ko sem začela delati na takratni TV BiH, sem v Preporodu opravljala delo generalne sekretarke, nadomeščala sem Muharem ef. Hasanbegovića, ki je bil takrat hudo ranjen. To so bili težki, a tudi lepi časi, ki se jih s ponosom spominjam, saj je bil Preporod takrat središče pozitivne energije in duhovnega odpora agresiji.

PRIPRAVA SKUPŠČINE 

PATRIA: Kako je bila pripravljena skupščina, ste zadovoljni s tem procesom?

RIZVIĆ: Ta skupščina je zanimiva po tem, da se prvič za mesto predsednika pojavi dva kandidata, predhodni predsednik, prof. dr. Senadin Lavić, in jaz. Ker sem že dolgoletna članica matičnega odbora BZK Preporod, sem bila vključena tudi v priprave na skupščino. Moj predlog je bil, da skupščina glasuje o dveh listah za člane izvršnega odbora, ki bi ju kandidata za predsednika predlagala kot člane svoje najtesnejše ekipe za izvajanje programa dela, ki ga načrtujeta uresničiti v naslednjih štirih letih.

Vendar člani matičnega odbora niso podprli tega predloga, ampak je bilo odločeno, da se od 19 kandidatov za izvršni odbor 7 izbere neposredno na skupščini, dodatna 4 pa imenuje novoizvoljeni predsednik. Veseli me, da bova imela prof. Lavić in jaz na skupščini priložnost predstaviti svoje vizije dela Preporoda v naslednjih štirih letih, na podlagi katerih se bodo člani skupščine lahko odločili, katerega od kandidatov želijo izbrati za predsednika.

PATRIA: Imate program in ekipo, s katero bi lahko dosegli to, kar ste si zamislili?

RIZVIĆ: Seveda. Program, ki ga nameravam s svojimi sodelavci ponuditi članom skupščine BZK Preporod, je sestavljen iz uvedbe nekaterih organizacijskih sprememb v delo društva, kot so:

- Odprtost BZK Preporod za ljudi z različnimi mnenji in pogledi na družbeno življenje ter spodbujanje njihovega združevanja okoli bošnjaške kulture

- Ustanovitev Kluba prijateljev BZK Preporod, v katerega bi bili vključeni ugledniki različnih narodnosti, iz domovine in sveta

- Aktivnejše vključevanje članov BZK Preporod v dejavnosti društva, s posebnim poudarkom na člane matičnega in izvršnega odbora

- Uvedba informacijskih tehnologij v komunikacijo in korespondenco članov in organov društva ter povezovanje podružnic društva v drugih mestih

- Povezovanje organizacij in institucij BH dijaspore v delo društva

- Pretvorba spletne strani BZK Preporod v portal, ki podpira interakcijo s spletnimi obiskovalci

Poleg tega imamo tudi predloge za prihodnje dejavnosti, ki bi jih, v primeru podpore skupščine, predložili v obravnavo članom matičnega odbora BZK Preporod. To so med drugim tudi ti predlogi:

- E-učenje zgodovine in kulture Bošnjakov

Glede na nemožnost preučevanja posameznih vidikov bošnjaške zgodovine, kulture in tradicije v okviru obstoječih načrtov in programov ponuditi seminarje na določene teme iz bošnjaške dediščine in zgodovine, pa tudi spletni študij za višje stopnje izobrazbe. Ciljna skupina: RS, diaspora:

- Digitalizacija knjig in publikacij iz bošnjaške književnosti, zgodovine in kulture

Digitalne knjižnice omogočajo širjenje kulture branja knjig preko interneta in dajejo na voljo pomembna dela najširši publiki.

Spletna predstavitev ključnih osebnosti za Bošnjake:

- Ustvarjanje spletnih strani z biografijami, bibliografijami, fotografijami, avdio in video zapisi, povezanimi z najpomembnejšimi osebnostmi bošnjaške kulture in tradicije

- Ponovna uvedba Preporodove „Tribine četvrtkom“

Po obnovi Preporoda leta 1991 je bila vsak četrtek organizirana tribuna, kjer so najpomembnejši intelektualci predavali o aktualnih temah iz zgodovine, umetnosti, kulture in politike, z razpravami, v katerih je sodelovala publika. Ponovno vzpostaviti to tribuno.

Simpozij „Kultura spomina“

Izmenjava izkušenj iz kulture spomina z ljudmi, ki so preživeli holokavst in druge oblike genocida, apartheida in diskriminacije

Projekt Muzej genocida nad Bošnjaki

Povezati pobude za ustvarjanje virtualnega in fizičnega muzeja z institucijami za raziskovanje vojnih zločinov in genocida, začeti delo na projektu v okviru opredeljenega časovnega načrta

Ustvariti letni načrt znanstvenih in strokovnih srečanj, s poudarkom na obletnicah rojstva ali smrti pomembnih Bošnjakov, pa tudi zgodovinskih dogodkov

Poleg Preporodovega letopisa zasnovati periodične publikacije s področja umetnosti, kulture in znanosti, oziroma družbene in politične stvarnosti, katerih izvedba bi bila poenostavljena z digitalno knjigo.
Ustanoviti multimedijski center „Preporoda“ z namenom zbiranja in arhiviranja video in TV zapisov, ki ohranjajo predavanja in nastope pomembnih bošnjaških intelektualcev, kar pomeni tudi vzpostavitev prakse, da se pomembni dogodki iz dejavnosti „Preporoda“ snemajo, shranjujejo in objavljajo preko „Preporodovega“ Youtube kanala, ki ga je treba odpreti in vzdrževati.

Povsem jasno je, da tako ambicioznega programa ni mogoče uresničiti brez ekipe motiviranih in kakovostnih ljudi. Izjemno sem vesela, da so mi podporo pri potencialni izvedbi teh dejavnosti ponudili vrhunski bošnjaški intelektualci, kot so doc. dr. Rasim Muratović, izr. prof. dr. Senada Dizdar, mag. Amina Đuvić Rizvanbegović, dr. Amina Šiljak Jesenković, mag. Alvid Hubijar, režiser Ahmed Imamović, doc. dr. Amira Sadiković, novinarka Aida Krehić, publicista Muhamed Mahmutović in Sead Zubanović, igralka Selma Alispahić, radijska urednica Enisa Hajdarević Šojko in drugi, katerih imena niso na uradnih listah kandidatov za novi sklic organov BZK Preporod, vendar so pripravljeni pomagati na svojih področjih delovanja.

PROSTOVOLJNO DELO 

PATRIA: Kako je, po vašem mnenju, Preporod doslej deloval in kaj mislite, da bi se lahko izboljšalo, saj je naravno stremeti k boljšemu?

RIZVIĆ: Delo BZK Preporod je od njegove ponovne ustanovitve leta 1991 izpostavljeno sodbi javnosti. Priča smo bolj ali manj uspešnemu delu Preporoda v tem dolgem časovnem obdobju in to nam govori, da je delo Preporoda odraz dela in angažmaja njegovih vodilnih ljudi, ki s svojimi idejami in projekti motivirajo člane društva, da se bolj ali manj angažirajo.

Znano je, da je delo v tem društvu prostovoljno, vse manj pa je ljudi, ki so pripravljeni storiti nekaj za splošno dobro brez neposredne materialne koristi. Zato je bil Preporod in bo ostal skupina entuziastov, ki delijo skupne ideje in cilje ter jih uresničujejo z več ali manj uspeha. Mislim, da je dobro, da obstaja pozitivna konkurenca in da se vsakomur, ki misli, da zmore bolje, ponudi priložnost.

Zanimivo je, da so bili od leta 1991 do danes vsi predsedniki BZK Preporod s področja humanistike. Morda je zdaj čas, da krmilo prevzamejo strokovnjaki s tehničnih znanosti in modernizirajo delo društva z uvajanjem novih tehnologij in sodobnih načinov komunikacije, predstavitve in premišljevanja o naši tradiciji in kulturi. Seveda mora Preporod ostati odprt za vse poklice, saj je naše bogastvo v tej raznolikosti.

PATRIA: Glede na splošno stanje v družbi, ekonomsko krizo, apatijo, uvoženo šund kulturo, ki jo Bošnjakom prodajajo kot kulturo ..., kako ocenjujete možnosti Preporoda, da pozitivno vpliva na te procese?

RIZVIĆ: Preporod ima izjemen potencial pri opredeljevanju bošnjaške in bosanskohercegovske kulture. Če se ljudem ponudijo kakovostne kulturne vsebine in programi, se jih bo veliko odločilo za sodelovanje. Po mojem mnenju bi lahko Preporod prispeval k zapolnitvi vrzeli, ki je nastala s pretvarjanjem medijev v prizorišče neokusnosti, šunda in uvoženih izdelkov, ki so slabe kopije vsebin zahodne in vzhodne „potrošniške“ kulture.

Zakaj svojim otrokom ne bi ponudili izobraževalnih in zabavnih oddaj, ki temeljijo na tisočletni zgodovini naše dežele, a na moderen in njim prilagojen način? Zakaj jih ne bi motivirali, da so ponosni na svojo identiteto, namesto da čakajo, da odidejo na potepanje po svetu, misleč, da jih tam čaka kruh, ki ga tukaj ne morejo zaslužiti? Zakaj ne bi promovirali svojih vrednot, namesto da ponujamo slabe kopije tujih? Pri vseh teh procesih lahko Preporod pomembno prispeva.

PATRIA: Kaj smatrate pomembnim za Preporod?

RIZVIĆ: Želela bi, da Preporod ponovno postane zbirno mesto bošnjaške intelektualne elite, ne glede na njihovo politično pripadnost, verska prepričanja, ne glede na to, ali so iz mešanih zakonov ali v njih, ali so mladi ali v zrelih letih, ali se ukvarjajo s humanističnimi ali tehničnimi znanostmi ali so vredni obrtniki, umetniki, trgovci, študenti, ali morda le navadni ljudje, ki ljubijo in spoštujejo našo kulturo in tradicijo. Želela bi, da je Preporod odprt za vse prebivalce Bosne in Hercegovine, da je povezava za Bošnjake izven matične domovine, za vse prijatelje Bosne in Hercegovine, ne glede na njihovo raso, vero ali narodnost. Želela bi, da Preporod prispeva k temu, da bomo ponovno ponosni, da smo Bošnjaki. Če bomo znali ceniti sami sebe, nas bo bolj cenil in spoštoval tudi svet, v katerem se nahajamo.