Umrl legendarni boksar Marijan Beneš

BANJA LUKA, (Patria) - Priljubljeni boksar Marijan Beneš je po dolgi in težki bolezni v starosti 67 let umrl v Banja Luki.

Marijan Beneš je bil pop ikona nekdanje Jugoslavije, v ringu je dokazal, koliko zmore, ko pa je snel rokavice, je igral violino in flavto, pisal poezijo in svetu pokazal, da ljudje iz ringa niso le boksarji kot boksarji.

Marijan Beneš se je rodil v Beogradu 11. junija 1951. Njegovi starši Josip in Marija so bili učitelji. Pod očetovim vplivom, glasbenega učitelja, se je Marijan naučil igrati klavir in violino, tako da je bodoči boksar dobil nekoliko nenavadno izobrazbo. Marijan je imel tri brate in sestro.

Svoje otroštvo je Marijan preživel v Tuzli v boksarskem klubu Sloboda iz Tuzle. Njegova življenjska pot se je nepričakovano obrnila v boksarske vode, ko je kot desetletnik vstopil v ring in premagal osemnajstletnega nasprotnika. Pri šestnajstih letih je Marijan podpisal za Slavijo, boksarski klub iz Banja Luke, kjer je ostal vso svojo amatersko kariero.

Med svojo amatersko kariero je Beneš osvojil devet naslovov prvaka Bosne in Hercegovine, štiri naslove prvaka Jugoslavije in veliko število revialnih naslovov.

Na evropskem amaterskem prvenstvu v boksu, ki je potekalo leta 1973 v Beogradu, je osvojil naslov evropskega prvaka v lahki velterski kategoriji. Istega leta je bil v izboru dnevnega športnega časopisa „Sport“ proglašen za športnika leta. Kmalu po tem uspehu je Beneš zbolel za hepatitisom, vendar zanj to ni pomenilo konec boksarske kariere. Izjemno trmast in predan boksu se je odločil nadaljevati svojo boksarsko kariero. Udeležil se je olimpijskih iger 1976 v Montrealu, vendar je po drugi rundi tekmovanja izpadel.

Težka poškodba očesa je dosegla tisto, česar rumena mrzlica ni mogla, in končala Beneševo boksarsko kariero. Ni natančno znano, iz katerega dvoboja je ta poškodba izvirala, po nekaterih iz leta 1983 v dvoboju proti Luisu Minchilu, po drugih je Beneš to poškodbo vlekel že od leta 1979, od boja proti Sandyju Torresu v Zenici. Med svojo kariero je Beneš utrpel neštetno število poškodb, nekatere od njih, za katere je znano, so bile zlomljene kosti na različnih mestih šestindvajsetkrat. Poškodbe glasilk, zaradi katerih je njegov govor postal tih in počasen.

Beneš je imel skupno 39 profesionalnih dvobojev, od tega je 32 zmagal (21 dvobojev z nokautom), šest je izgubil (tri z nokautom) in en dvoboj je bil neodločen. Skupno je odboksal 233 profesionalnih rund.

Beneš se je iz boksa upokojil leta 1983 in v devetdesetih letih odboksal še dva ekshibicijska dvoboja.

Kljub zdravi prehrani in redni telesni aktivnosti je dolga boksarska kariera v poznih letih pustila posledice na njegovem zdravju.

V času vojnega norosti in razpada države Beneš ni bil dobrodošel nikjer. Ne v Bosni ne na Hrvaškem, po koncu vojne pa se je Beneš vrnil v Banja Luko, prosti čas pa je večinoma preživljal v znani banjaluški čevapčičarnici Kod Muje.