Umrl je Irfan Ajanović, domoljub, pesnik in politik – udeleženec in priča ključnih dogodkov med razpadom Jugoslavije

(Patria) - Nekdanji podpredsednik Zvezne skupščine SFRJ, dolgoletni poslanec in eden od ustanoviteljev SDA Irfan Ajanović je v Sarajevu umrl v 82. letu starosti.

Ajanović se je rodil v Žepču leta 1942. Po poklicu je bil pravnik, že v mladosti pa je bil opažen kot pesnik. Na lastne verze je uglasbil ljudske melodije, ki jih je pel sam ali pa so jih peli znani narodni interpretatorji.

Po končani Pravni fakulteti v Sarajevu je v tem mestu delal kot pravnik, pa tudi v rojstnem mestu kot podjetnik.

Ko se je v začetku devetdesetih let na ruševinah komunizma začelo narodno zavedanje, je on – kot eden od udeležencev Ustanovne skupščine Stranke demokratične akcije obiskoval bosanskohercegovska mesta in imel govore o nujnosti boja bošnjaškega naroda za svojo afirmacijo.

Med opravljanjem funkcije generalnega sekretarja Stranke je dosegel vrh politike – izvoljen je bil za poslanca v Zvezni skupščini takratne Jugoslavije, februarja 1991. pa kot poslanec Zvezne skupščine za podpredsednika Zveznega parlamenta. Izbruh vojne v takratni državi ga je preprečil, da po rotaciji ne bi postal tudi predsednik Zvezne skupščine nekdanje države.

Prijatelji ga smatrajo za narodnega heroja, znanci za domoljuba, drugi pa (tisti, ki so ga med agresijo na Bosno in Hercegovino zajeli in izročili drugemu sovražniku) za ultranacionalista.

Po izbruhu agresije na Bosno in Hercegovino je odšel v rojstno mesto – Žepče, da bi s politično borbo, pa tudi s puško v roki, branil napadeno domovino, dokler ga niso pripadniki HVO zajeli in predali srbskim vojaškim silam. Po več kot tisoč dneh, preživetih v taboriščih in ječah, je bil leta 1995 z izmenjavo s strani agresorja rešen pred usmrtitvijo, ko se je vrnil v Sarajevo in ponovno zasedel svoje mesto v poslanskih klopeh Parlamenta Federacije BiH.

V biografiji Irfana Ajanovića dve podrobnosti zavzemata posebno mesto. Namreč, kot podpredsednik Skupščine SFRJ in član Državne komisije za nadzor premirja na Hrvaškem leta 1991, je bil prvi politik v bivši Jugoslaviji, ki je kot visoki državni funkcionar izrekel neovrgljivo resnico o agresiji Srbije in Črne Gore (skupaj z JNA) na takrat priznano državo Republiko Hrvaško, pa tudi o pripravah teh agresorjev na napad na Bosno in Hercegovino.

Te njegove stališče je Evropska skupnost 27. avgusta 1991 v celoti sprejela in jih vnesla v Resolucijo o Jugoslaviji, sam avtor pa jih je iznesel v svojem Sporočilu o odpovedi članstva v omenjeni komisiji.

Druga pomembna podrobnost iz biografije je udeležba (skupaj s Harisom Silajdžićem) na Lizbonskih pogajanjih. Poleg tega je bil Irfan Ajanović 22. maja 1992. član delegacije BiH o sprejemu naše države v članstvo Organizacije združenih narodov.