Umrl je general Armade RBIH Enver Hadžihasanović

(Patria) - Upokojeni general Armade Republike Bosne in Hercegovine in poveljnik Tretjega korpusa Enver Hadžihasanović je umrl, je za Faktor potrdil upokojeni general Nedžad Ajnadžić.

Enver Hadžihasanović se je rodil 7. julija 1950 v Zvorniku, očetu Besimu in materi Refiji.

Po srednji šoli je vpisal akademijo KoV JNA, ki jo je končal leta 1973 v Beogradu. Po tem je bil razporejen na različne dolžnosti v JNA v Tuzli in Sarajevu. Kot kapetan prve klase je obiskoval poveljniško-štabno šolo v Beogradu. Po končani šoli je bil povišan v čin majorja in razporejen na dolžnost poveljnika bataljona vojaške policije 7. armade JNA. Leta 1988 je bil premeščen na dolžnost načelnika štaba 49. motorizirane brigade.

Po transformaciji te brigade v mehanizirano brigado je bil konec leta 1989 postavljen za njenega poveljnika. Na tej dolžnosti je pridobil tudi čin podpolkovnika.

V začetku aprila 1992 je JNA Enverja Hadžihasanovića postavila v hišni pripor v Sarajevu. Vendar mu je 8. aprila 1992 uspelo pobegniti iz hišnega pripora in dezertirati iz JNA.

Neposredno po zapustitvi JNA se je pridružil Teritorialni obrambi BiH. Štirinajstega novembra 1992 je postal prvi poveljnik Tretjega korpusa Armade Bosne in Hercegovine in to dolžnost opravljal do 1. novembra 1993, ko je bil povišan v načelnika štaba vrhovnega poveljstva Armade RBIH. Decembra 1993 je bil povišan v čin brigadnega generala.

Z oblikovanjem Vojske Federacije BiH je Hadžihasanović postal član njenega poveljstva. Maja 1997 je bil povišan v čin divizijskega generala. Kasneje je bil povišan v čin generalmajorja in v tem činu je tudi zaključil poklicno službo, saj je bil aprila 2000 upokojen.

Leta 2006 je bil Enver Hadžihasanović pred Mednarodnim sodiščem v Haagu obsojen na pet let zapora zaradi poveljniške odgovornosti, ker ni sprejel potrebnih in razumnih ukrepov za kaznovanje podrejenih zaradi kršitev zakonov in običajev vojskovanja proti ujetnikom v Zenici in Bugojnu leta 1993 (umor in okrutno ravnanje).

Aprila 2008 je bila njegova kazen zmanjšana na tri leta in pol, obsojen pa je bil zaradi opustitve preprečitve ali kaznovanja okrutnega ravnanja z zaporniki v Glasbeni šoli v Zenici leta 1993.

Prošost je bil izpuščen 23. aprila 2008, potem ko je prestal kazen. Ostale obtožbe, umor Mladena Havraneka in okrutno ravnanje s šestimi zaporniki v salonu pohištva "Slavonija", ter umor Dragana Popovića in okrutno ravnanje z zaporniki v Orašcu oktobra 1993, so bile zavrnjene, ker po soglasnem mnenju sodnikov niso bile dokazane "izven razumne dvoma".