Premier Vučić: Vrhunski politični manipulator

Piše: akademik Esad Duraković 

Po komemoraciji lani v Potočarih sem na TV 1 izjavil, da je Vučić velik politični manipulator in da se mu nihče ne bi smel opravičevati, še posebej ne Matere Srebrenice. Silno je politično izkoristil bošnjaško tragedijo največjih razsežnosti – tisto, ki jo je organ Varnostnega sveta poimenoval genocid.

Matere Srebrenice so – in tega ne bi smele storiti! – ga okrasile s svojim Cvetom, nato pa so se zaradi incidenta, ki ga je povzročila njegova etična prisotnost in lakrdija, vsi opravičevali, skoraj cel narod, tako da sta sama dejanje pokopa in dejanje genocida ostala popolnoma v senci Vučićevih „žrtev“ in „junaštva“.

Vsi so pozabili, da je prav on divjal po Bosni v vojni kot četniški/Šešljev aktivist. Vsi so pozabili tudi, da je malo pred tem ta „ubogi“ in „napodeni“ Vučić (ampak, to je politični volk, kurjak!) izkoristil vse potenciale svojega položaja, da bi preprečil Resolucijo o genocidu v Varnostnem svetu. Ker ima komemoracija v Srebrenici planetarni pomen, je njegovo domnevno trpljenje preseglo lokalne okvire – dobilo je planetarni pomen, ogromen politični kapital, ki ga poskuša pretvoriti tudi v etičnega.

To je odličen politik, ki mu uspe najhujše mogoče hinavščine pretvoriti v vrlino. Ta „šahovski mojster“, ki igra mračno partijo z množično smrtjo, vedno igra z belimi figurami. Letos, teh dneh, je v tej pošastni Igri Zla s sosedi še boljši. Poglejmo, kako to zdaj izvaja.

Te dni, še pred komemoracijo, pobira ogromne politične točke na genocidu v Srebrenici. Ne rabi več niti iti v Potočare po njih – že mu padajo v „politično naročje“.

Organizacijski odbor je upravičeno poudaril, da niso dobrodošli tisti, ki zanikajo genocid. Čeprav nikogar ne imenuje, se je Vučić seveda prepoznal, pa se je znašel silno užaljen, kot domnevni, neskončno hinavski „graditelj dobrososedskih odnosov“. Politika in mediji grmijo, razumevajoč „užaljenega“ Vučića, organizacijski odbor pa je pripeljan v situacijo, da večkrat pojasnjuje svoje že pojasnjeno, kristalno jasno etično in nepolitično stališče.

To je že ena vrsta OBČUTKA NAMETNJENE KRIVDE. Gre za popoln učinek Memoranduma II SANU, po katerem je treba storiti vse, da se marginalizirajo zločini, ki so jih storile srbske vojaške sile.

Prebivalci Srebrenice ne rabijo nikomur več ničesar pojasnjevati. Toda Vučić je, evo spet, mojstrsko profitiral, celo pred komemoracijo. In spet na genocidu, ki so ga izvedle prav tiste sile, v katerih je tudi sam močno in učinkovito deloval. Velik je to manipulator, vrhunski, in mu je to mogoče, ker mu mednarodna skupnost, ki je sicer etično in politično dezorientirana, gleda skozi prste. On to zna izkoristiti.

Predstavljajte si, ta „Plemeniti Človek“ bo vplačal celo pet milijonov nečesa za Srebrenico, prepričan, da si bo s tem dejanjem pridobil naklonjenost javnosti in ubogih Srebreničanov. Ko smo že pri živalskem vrtu, bi Albanci na tem mestu rekli: „More, kakva je to ljisica!“ (pazite na naglase!) To je mojstrsko omalovaževanje dejanja komemoracije, poniževanje na izjemno perfiden politični način.

Pri tem mu nesebično priskoči na pomoč minister Crnadak, ki se obnaša kot minister Srbije in ne BiH, celo ne Srbije, ampak kot Vučićev minister. Ravno ko mislite, da je dno brezna že doseženo, se pojavi minister, ki vas prepriča – brez dvoma in grobo do bolečine – da dno še ni doseženo: on uzurpira, ugrabi državno ministrstvo, da bi ga samovoljno dal v službo prav tistim, ki so delovali v silah, ki so izvedle genocid, ga nato zanikajo in ga potem, iz leta v leto, politično izkoriščajo. Neverjetno je, kaj vse svet, ki je etično moten, mirno gleda in trpi. Crnadak se pojavi kot močan protagonist Vučićevih črnih partij.

Srebrenica je edinstvena na svetu: kaže se, evo, kako se genocid ne končuje s brutalno likvidacijo na desetine tisoč ljudi na majhnem prostoru in v kratkem času, ampak se genocid „izpopolnjuje“ in potrjuje s stalnim zlorabljanjem tako žrtev kot tistih, ki so ostali za njimi, samo zato, da bi trpeli. Priča smo drugi epizodi, potrditvi genocida, v katerem so protagonisti med drugim tudi eden premier in eden minister.

Celo nepriznavanje bosanskega jezika (preživelim Bošnjakom se ne sme priznati niti njihovega jezika!), na čemer vztrajajo institucije RS, in to po naročilu Matere Zla – SANU, ki je sestavila platformo za agresijo, nedavno pa je izdala tudi ODLOČBO o neobstoječnosti bosanskega jezika...

Demokratični svet? Humanisti? Gospod Inzko. Kam bo šla vaša duša?! Jo imate?!