Prelaz Bratunac - Ljubovija kot orodje za obrambo Velikega Žepa

Reševanje premoženjskopravnih razmerij in gradnje skupnega meddržavnega mejnega prehoda Bratunac – Ljubovija naj bi po zamisli Dodika in Čovića potekalo takole:

V nekem majhnem notarskem uradu v Bratuncu naj bi predsednica vlade RS Željka Cvijanović in predsedujoči vlade države Bosne in Hercegovine Denis Zvizdić podpisala notarsko pogodbo, s katero RS Bosni in Hercegovini za 50-letno uporabo dodeli zemljišče za gradnjo meddržavnega prehoda Srbija – BiH.

Prav tako naj bi po Miru Džakuli izgledala napovedana gradnja tega prehoda prve kategorije.

Ne bo tako izgledalo, niti ne bo prehod dolgo obstajal po takšnem vzorcu.

Na krilih velikožepske politične logike je Milorad Dodik državi Bosni in Hercegovini ponudil kukavičje jajce tudi v primeru mejnega prehoda Bratunac – Ljubovija. Z namenom kompromitacije sodbe Ustavnega sodišča v zadevi Veliki Žep in s ciljem tihe opstrukcije njenega izvajanja se poskuša vsiliti teza, da je ozemlje entitete RS enako lastništvu nad tem ozemljem. Torej se s to logiko poskuša vsiliti, da je lastnik zemljišča entiteta, ne država. Entiteta državi odstopi zemljišče, vendar le v uporabo.

S to ustavno ponaredbo se poskuša legalizirati odtujeno državno premoženje, katerega vrednost se samo v bh. entiteti RS ocenjuje na stotine milijonov KM.

Sklicevanje na Zakon o stvarnih pravicah RS je le grda ponaredba.

V primeru mejnega prehoda Bratunac - Ljubovija ne more iti za koncesijsko pravico Bosne in Hercegovine za obdobje 50 let. Tu je mogoče govoriti izključno o enotnosti lastništva zemljišča in nepremičnin, ki bodo na tem zemljišču zgrajene. Po črki zakona morata tako nepremičnina kot zemljišče glasiti na istega titularja, to je na državo Bosno in Hercegovino.

Glede na to, da gre za meddržavni prehod, je jasno, da lahko ob spoštovanju državnega subjektiviteta, integritete in suverenosti celotna nepremičnina mejnega prehoda glasi le na državo Bosno in Hercegovino.

Drobna prevara Milorada Dodika je usmerjena v poskus »pocenitve« sodbe Ustavnega sodišča v zadevi Veliki Žep, in kot kaže, bo trajala prav toliko kot včerajšnji dan.

Če je bil komu nedefiniran molk Dragana Čovića v zadevi Veliki Žep, tega ni več.

HDZ-ov partijski džojstik Miro Džakula, direktor Uprave za indirektno obdavčitev BiH, v povsem predvidljivi koordinaciji s partijskim šefom Draganom Čovićem, s podporo »notarski metodologiji« reševanja uporabe pravice do zemljišča, v resnici piha v jadra strateškega partnerstva Čović – Dodik. Prav ta logika ustvarja možnost le uporabe vojaškega premoženja na ozemlju RS, vendar izpodbija pravnomočno državno lastništvo.

Ni dvoma, da bo imel Dodik v procesu oviranja izvajanja sodbe Ustavnega sodišča lojalnega in zvestega zaveznika v politiki Dragana Čovića in njegovih skutonoš po meri Mire Džakule.

P.S. Ni naključje, da Džakulina izjava sovpada s sejo Glavnega odbora HNS-a. Iz Džakuline izjave je mogoče slutiti tudi vsebino prehoda Rubikona ter napoved nove politične paradigme HDZ-a.

Nevarno se med avgustovskim poletjem nad Bosno zgrinjajo svinčeni haaški novembrski UZP-ovski oblaki.