Pogajanja z vprašljivimi skladi: Dodik s hujskaško retoriko prikriva stečaj RS

Hujskaška retorika Milorada Dodika, predsednika manjšega bh. entitete, je odličen paravan za vse finančne malverzacije, ki jih je izvedla oblast v RS in je tako praktično prišla do stečaja, o čemer priča nujna potreba Vlade RS po kreditih MMF-ja, piše novinarska agencija Patria.

In medtem ko Dodik zagotavlja sredstva preko vprašljivih skladov, je zgodba o referendumu zaslepila tamkajšnje prebivalstvo. Le redki mediji v manjšem bh. entitete pišejo o finančnem zlomu, medtem ko se državljani, ki skrbijo za svojo varnost, niti ne pomislijo, da bi javno postavili ultimat Dodiku, naj preneha zadolževati celo nerojene otroke v Republiki Srpski.

Večina, zaslepljena z 9. januarjem, sanja o tem, da se bo na koncu na referendumu odločila za praznovanje 9. januarja kot Dneva RS, kljub odločitvi Ustavnega sodišča BiH, nihče od njih pa ne razmišlja, ali bodo praznične mize prazne.

Skoraj vsi so že skoraj pozabili, da je Dodik oktobra lani v Banja Luki zmagoslavno objavil, da je vlada tega entitete zagotovila posojilo v višini 300 milijonov dolarjev. Zadolžili so se pri ameriškem investicijskem skladu Global Bancorp Commodities and Investments. Pojasnil je, da bo posojilo realizirano z obrestno mero tri odstotke.

- Grace period je tri leta z možnostjo podaljšanja za še toliko, je dejal Dodik in dodal, da je rok odplačila tri leta od dviga vsake tranše.

Že naslednje leto, natančneje od začetka leta 2016, se je ponovno podal v tajna pogajanja z namenom iskanja kreditnih sredstev, saj je očitno, da so vladne blagajne prazne, 300 milijonov Global Bancorp Commodities and Investments pa je šlo v veter.

Za vse aktivnosti v zvezi s tajnimi pogajanji je Dodik zadolžil ministra za finance Zorana Tegeltijo, ki se je s predsednikom upravnega odbora švicarskega sklada TANNIVEL FINANZHOLDING SCHWEIZ" ZUG Vitom Mikolijem podal v pogajanja in zahteval kredit v višini med 350 in 500 milijoni evrov, z rokom odplačila od 10 do 15 let in obrestno mero med 2,5 in 3 odstotki.

Sicer pa ni podatkov o finančnih poslih ali referenc o poslovni verodostojnosti, sklad pa je registriran kot delniška družba.

Tegeltija je z Mikolijem domnevno navezal stik preko italijanskega lastnika novo zgrajene tovarne ferosilicija v občini Mrkonjić Grad. To je bil še en neuspešen poskus, kot je bil primer lažnega kredita v višini 300 milijonov dolarjev pri ameriškem skladu Global Bancorp Commodities And Investments Inc.

V pismu z datumom 27. januar 2016 je Tanniveld Finanzholding Switzerland AG potrdil interes za zagotovitev kredita pod naslednjimi pogoji: znesek kredita 350 milijonov evrov, trajanje pogodbe največ 15 let, obrestna mera največ 5 odstotkov letno in državno jamstvo kot kolateral!

Tegeltija je v pisni korespondenci dejal, da je ponudba sprejemljiva, vendar...

- Želeli bi omeniti, da v skladu z Zakonom o jamstvih Republike Srpske ni možnosti MTN-ja (medium term note), vendar glede na Zakon o zadolževanju, posojilih in jamstvih Republike Srpske obstajajo opredeljeni pogoji za aktivacijo jamstva za tuja zadolževanja, ki temeljijo na odločitvi Narodne skupščine Republike Srpske, kar je bistveno varnejši kolateral – je odgovoril Tegeltija.

Vsa ta pogajanja so bila skrita pred javnostjo, medtem ko sta Dodik in tudi Željka Cvijanović, premierka RS, samozavestno govorila, da aranžmaja z MMF-jem ne potrebujeta.

Pokazalo se bo nasprotno, tako da bo Dodik za trenutek zakopal bojno sekiro in s predsednikom SDA Bakirom Izetbegovićem, samo da bi denar MMF-ja prispel v BiH, natančneje v RS, ki je pred stečajem.

Vendar to Dodika ne ustavi, da ne bi nasprotoval tudi mednarodni skupnosti (stališče PIC-a je jasno), od katere je odvisen tudi on, in priprave za izvedbo referenduma v RS o Dnevu Republike tečejo po njegovem načrtu.

Toda, od kod misli za 25. september potegniti 1,42 milijona KM, kolikor bo stala organizacija referenduma, ostaja videti. Prav tako dejstvo, da so se pogajali z vprašljivimi skladi, kaže, da mu niti takšni vprašljivi ne dajejo denarja.

Državljani bodo, kot kažejo stvari, lahko čez nekaj več kot mesec dni obkrožili odgovor na vprašanje: „Ali podpirate, da se 9. januar praznuje kot Dan Republike Srpske“.

In ko bo dobil pričakovane rezultate, državljani pa se bodo opiti z „zmago“ izjasnili tudi na volitvah 2. oktobra, se bo treba vrniti vsakdanu, ki je vse bolj črn. Takrat hujskaška zgodba, fraze o „RS kot državi“ in petje pod šotorom ne bodo več imeli plodnih tal. Kako potem pojasniti državljanom, da je RS bankrotirala in da bodo prihodnje generacije vračale kredite, v katere jih je zavestno pahnila, dajoč „črno za nohtom“.

Šain: Z zadolževanjem zagotavljajo socialni mir, vendar to ne more trajati predolgo

Profesor z Ekonomske fakultete v Sarajevu Željko Šain pravi, da odziv državljanov na prekomerna zadolževanja oblasti izostaja, ker je večina prebivalstva v BiH ekonomsko nepismena.

- Torej, brez žaljenja, ampak večina prebivalstva v BiH je ekonomsko nepismena. Državljani kot da dobesedno jemljejo tisto katoliško molitev – Kruh naš vsakdanji nam daj danes. Torej, daj mi, da dobim plačo danes, jutri pa bomo videli, kaj bo. In, morda bo neka nova sreča – pravi profesor Šain za Patrijo.

- Torej, zaradi te ekonomske nepismenosti najširšega dela prebivalstva v državi – in to se je pokazalo tudi pri zadolževanju pri Hipo banki z valutno klavzulo v švicarskih frankih, ko so ljudje prišli v finanško suženjstvo – nimamo močnejšega odziva na zadolževanje vseh ravni družbenih skupnosti, od občin, preko kantonov do entitet. Ljudje kot da se ne zavedajo tega trenda – pojasnjuje Šain.

In, opozarja ta strokovnjak, tisti, ki vodijo politiko v BiH, z zadolževanjem zagotavljajo socialni mir v državi. Vendar takšno stanje ne more trajati predolgo.

- Čista ekonomska teorija pravi, da se takšno obnašanje ne more nadaljevati, in da bo nekega trenutka moralo dobiti povsem druge oblike. Zadolževanje je lahko upravičeno, vendar ne za pokrivanje proračunskih lukenj. Zadolževanje je upravičeno izključno, če je za investicijske in razvojne projekte. Vendar zadolževanja, kot ga izvajajo oblasti v BiH, se ne bi smelo nadaljevati v daljšem obdobju, saj bi to vodilo v kolaps celotne družbe – opozarja profesor Šain.