Predstavniški dom FBiH: Volku smo dali ovce v varstvo, z denarjem državljanov pokrivajo rop zdravstva

SARAJevo, (Patria) - Predlog zakona o finančni konsolidaciji in prestrukturiranju javnih zdravstvenih ustanov v Federaciji BiH je v parlamentarno proceduro prišel s politično trgovino, in z njim so najbolj nagrajeni tisti, ki so bili najbolj nedisciplinirani. To je poskus gašenja manjšega dela požara, nimamo pa nikakršnih zagotovil, da bo požar pogašen. Z zakonom nimamo opredeljenega cilja, kdaj se bo ustavila saga o enormni finančni globoki javnih zdravstvenih ustanov, je v razpravi dejal Damir Mašić, vodja kluba SDP BiH. 

Dodaja, da so nagrajeni slabi menedžerji, ki so ustanove, na čelu katerih so, pripeljali v težko stanje. Poudaril je, da je treba uvesti jasen nadzor nad porabo sredstev, ki se dajejo zdravstvenim ustanovam. 

Mašiću je repliciral Suad Kaknjo in dejal, da KB Zenica že tretje leto posluje pozitivno. Mašić je repliciral, da ni govoril o tistih, ki imajo pozitivne prakse, ampak o nasprotnih. 

Goran Akšamija je dejal, da klub NIP podpira vse ukrepe finančne konsolidacije zdravstvenih ustanov, vendar da se ta izvaja na transparenten in enak način. 

»Sprašujemo se, kako to, da Klinični center Mostar dobi skoraj tretjino vseh načrtovanih sredstev, medtem ko je Splošna bolnišnica ponovno finančno napadena,« je vprašal Akšamija. 

Sanela Prašović Gadžo je v imenu kluba SBB dejala, da je nesprejemljivo, koliko malo sredstev se daje Splošni bolnišnici, glede na njen pomen, kar se kaže skozi število kirurških posegov, sprejetih pacientov, pa tudi med pandemijo COVID-a.

Zlatko Ercegović, neodvisni poslanec, je dejal, da podpira sprejetje tega zakona. 

»Čeprav menimo, da se je mačehovski odnos do zdravstva ponovno pokazal. Iz vojne smo izšli z epitetom 'beli junaki', ki je sčasoma postal posmehljiv naziv za vse nas. Zamudili smo s sprejetjem takšnega zakona, voda je v zdravstvenem sektorju že zdavnaj čez glavo,« je poudaril Ercegović. 

Dodaja, da se dolgovi ustvarjajo tudi zaradi nesorazmernega razmerja med cenami storitev in stroški zdravstvenih ustanov. Ercegović je vprašal, kateri podatki so bili vzeti kot merodajni za dodelitev sredstev, ko je očitno, da to ni bilo narejeno po številu zavarovancev, ki jih pokrivajo, številu storitev, zaposlenem kadru...

Alma Kratina, predsednica kluba DF, pravi, da je odgovornost najmanjši skupni imenovalec vseh dosedanjih razprav. 

»Mislim, da tukaj nihče ne bi smel braniti tiste, ki vestno opravljajo svoje delo. Mi smo kot parlamentarci dovedeni v neprijeten položaj,« je dodala Kratina.

Amela Kuskunović je vprašala, kdo z denarjem državljanov pokriva izgube, ki jih ustvarjajo vodstva zdravstvenih ustanov, in da jih nihče ne poziva k odgovornosti.

Sabina Ćudić je dejala, da se danes igrajo tržnice in da se sredstva dodeljujejo odokativno, gre pa za stotine milijonov KM. 

Irfan Čengić pravi, da dvomi, da bo podprl takšen zakon, čeprav je podprl nujni postopek njegove obravnave. 

»Zdravstvene storitve so na slabi ravni, deloma je krivda Vlade FBiH, ki ne vplačuje stotine milijonov dolgov v Zvezni sklad solidarnosti. Kriva so tudi vodstva ustanov, bolj od njih pa so krive kantonalne oblasti. Pogosto so na čelu teh institucij dobri zdravniki in dobri ljudje, vendar slabi menedžerji. Predlagali smo pet amandmajev, s katerimi želimo vzpostaviti merila. Tabela meril, ki smo jo dobili, kaže, da je bila delitev opravljena na oko,« poudarja Čengić. 

Dodaja, da želi SDP z amandmaji vplivati na to, da se razdelitve izvajajo po številu storitev, pacientov, davčnih dolgov, komunalnih dolgov in dolgov do dobaviteljev. 

»Ključni naš amandma je, da se ljudje, ki so ustvarili davčne dolgove, ne morejo več kandidirati na naslednjih razpisih,« poudarja Čengić. 

Dodaja, da sta dve bolnišnici v HNK ustvarili 60 odstotkov dolga splošnih bolnišnic v FBiH. »Splošni bolnišnici 'Abdulah Nakaš' se zdaj daje miloščina dveh milijonov KM in jih s tem kaznuje, ker niso ustvarili dolgov, in zato ne moremo podpreti tega zakona,« je sporočil Čengić. 

Jasmin Zubić se je navezal na Čengićevo izvajanje in sporočil, da ta zakon kaže, v kako težkem položaju je zdravstveni sistem FBiH. 

Mara Đukić pravi, da vsi razumejo situacijo in da so vsi seznanjeni s potrebo po konsolidaciji zdravstvenih ustanov. »Pri vsem tem smo za konsolidacijo zdravstvenih ustanov vsi soglasni, da moramo poznati tudi strukturo dolgov, da bi lahko ustrezno zavzeli stališče. Moramo vedeti, kdo je odgovoren za dolgove. Če so odgovorni direktorji, nadzorni in upravni odbori, potem morajo biti zamenjani in ne morejo več voditi teh institucij. Vidimo, da je Vlada FBiH odgovorna za univerzitetne klinične centre, menimo, da ne morejo opravljati nadzora nad sredstvi, ki bodo dodeljena,« je dodala Đukić. 

Elvir Karajbić poudarja, da za zdravstveni sistem pacient ni pomemben. »Kaj bo pacient dobil od današnjega zakona. Ne bo dobil nič. Naša realnost je, da ko pacient pride v zdravstveno ustanovo, ga najprej nekdo vpraša, ali je prinesel injekcijo, infuzijo, povoj. Postavlja se vprašanje, ali naj pacient zdravi zdravstveno ustanovo ali zdravstvena ustanova pacienta. To je naša realnost, tako kot je realnost tudi, da pacienti z malignimi obolenji prenehajo hoditi na obsevanja iz razlogov, za katere niso krivi. Naša realnost je, da se magnetno resonanco čaka po sedem ali osem mesecev. Danes nismo dobili niti poročila, koliko so zdravstvene ustanove dolžne konec lanskega leta, ampak za leto 2020. Ali dajemo denar menedžerjem ustanov, ki so ustvarili izgubo. In kaj bo čez leto ali dve, bo ista situacija. Ali dajemo volku ovce v varstvo?« je sporočil Karajbić.

Dodaja, da je največja korupcija v zdravstvu in da predlagani zakon tega ne rešuje.