Nemška predstavnica razkrinkala laži: Resolucija o Srebrenici ni usmerjena proti Srbiji, ampak proti storilcem genocida

(Patria) - V New Yorku trenutno zaseda Generalna skupščina ZN, katere članice obravnavajo osnutek resolucije o genocidu v Srebrenici.

Predlog dokumenta sta pripravili Nemčija in Ruanda, predstavnica Nemčije Antje Leendertse pa je na samem začetku obrazložila razloge za predložitev pobude za sprejetje resolucije. Njeno obračanje lahko preberete v nadaljevanju.

"Združeni narodi so bili ustanovljeni na pepelu druge svetovne vojne – vojne, ki jo je sprožila nacistična Nemčija, v kateri je umrlo več kot 60 milijonov ljudi.

Eden od naših skupnih ciljev v tej organizaciji je izgradnja večstranskega sistema, ki preprečuje, da bi se takšni zločini ponovili.

Večkrat se zberemo v tej dvorani, da obeležimo dogodke, ki so pustili globok pečat v naši kolektivni zavesti. Te napake se nikoli ne smejo ponoviti.

Ali kot je dejal špansko-ameriški filozof George Santayana: 'Tisti, ki se ne morejo spomniti preteklosti, so obsojeni, da jo ponavljajo.'

V čast mi je predstaviti osnutek resolucije 'Mednarodni dan razmisleka in spomina na genocid v Srebrenici 1995.', v imenu so-facilitatorjev, Nemčije in Ruande, kot tudi medregionalne ključne skupine 17 držav članic.

Pred skoraj tridesetimi leti je bilo v mestu Srebrenica sistematično usmrčenih najmanj 8.372 bosanskih Muslimanov. Usmrtitve so se začele 11. julija 1995 in trajale več dni.

Predhodno označevanje Srebrenice kot 'Varne cone' v resoluciji Varnostnega sveta 819 (1993) ni moglo preprečiti, da se je zgodil ta zločin.

Izvršen sredi bosanske vojne, je ta akt genocida povzročil tragično smrt žrtev in nepredstavljivo trpljenje preživelih in njihovih družin.

Naša pobuda se nanaša na počastitev spomina na žrtve in podporo preživelim, ki še naprej živijo z brazgotinami tistega usodnega časa.

Poleg genocida nad Tutsiji v Ruandi leta 1994, je bil genocid v Srebrenici priznan kot tak s strani mednarodnih sodišč.

Genocid nad Tutsiji leta 1994 se obeležuje vsako leto, po resoluciji Generalne skupščine.

Z označevanjem 11. julija kot Mednarodnega dneva razmisleka in spomina na genocid v Srebrenici, smo zavezani k zapolnitvi te vrzeli v institucionaliziranem spominu te organizacije.

Resolucija je po vzoru resolucije Generalne skupščine o Mednarodnem dnevu razmisleka o genocidu nad Tutsiji leta 1994.

Ustvarja program za širjenje, ki omogoča letno obeleževanje v okviru Združenih narodov. In poziva vse, naj se pridružijo temu spominu in razmisleku.

Osnutek resolucije prav tako poudarja vlogo mednarodnih sodišč v boju proti nekaznovanosti in zagotavljanju odgovornosti za genocid.

In vsebuje jezik proti zanikanju genocida in poveličevanju storilcev – poziva države članice, naj ohranijo ugotovljena dejstva, vključno z izobraževanjem.

Če sem iskrena – širijo se lažne obtožbe o tej resoluciji, zato želim podati nekaj pojasnil.

Ta resolucija ni usmerjena proti nikomur – ne proti Srbiji, cenjenemu članu te organizacije. Usmerjena je proti storilcem genocida.

Zato vse pozivam, naj ocenijo besedilo po zaslugah in podprejo naš poziv k obeleževanju in razmisleku o tem, kaj se je zgodilo v Srebrenici pred skoraj 30 leti.

Resolucija uživa močno podporo različne skupine držav članic, vključno z državami iz regije Zahodnega Balkana, in so-sponzorji iz vseh delov sveta.

Ob upoštevanju pomena regionalnega lastništva in sodelovanja, je glavna skupina odločila, da vključi predlagane amandmaje v besedilo, tudi potem, ko je bil osnutek resolucije že vložen.

Predlog Črne Gore pojasnjuje, da je kazenska odgovornost po mednarodnem pravu za zločin genocida individualizirana in da se ne more pripisati nobeni etnični, verski ali drugi skupini ali skupnosti kot celoti.

Prepričani smo, da to pomaga preprečiti napačno razumevanje in cenimo konstruktivno sodelovanje Črne Gore.

Ta resolucija si prizadeva spodbuditi spravo, v sedanjosti in prihodnosti. Pozdravljamo močno regionalno podporo – vključno z mladinskimi organizacijami v Srbiji – tej resoluciji.

Vse etnične skupine, ki so sodelovale v vojnah v bivši Jugoslaviji, so utrpele strašne izgube. Vsem žrtvam izrekamo enako sožalje. Ko rečem vse, vključujem vsako etnično skupino, ki je utrpela tragične izgube.

To, da so storilci zločinov, kot je genocid, lahko poklicani na odgovornost, je velik dosežek mednarodne skupnosti v zadnjih nekaj desetletjih.

Upamo, da se bo ta organizacija združila pri priznavanju genocida, ki so ga priznale njene lastne sodne institucije.

Kot je dejal Emir Suljagić, preživeli genocida v Srebrenici in direktor Memorijalnega centra Srebrenica: 'Pomniti pomeni potrditi našo humanost in potrditi našo svobodo'.

Kakšno sporočilo bi poslali prihodnjim generacijam, če bi mi – Generalna skupščina – odločili, da ne obeležujemo spomina na žrtve?

Da ne razmišljamo o zgodovinskem kontekstu in sodnem procesuiranju zločinov, ki so se zgodili v Srebrenici?

Pozivam vse države članice, naj dajo svojo cenjeno podporo tej resoluciji in glasujejo zanjo – če bo resolucija dana na glasovanje".