Predsedstvo bo v četrtek obravnavalo predlog: Se bo BiH pridružila mini schengenskemu območju?

SARAJEVO, (Patria) – V četrtek, 17. septembra, bo potekala seja Predsedstva BiH, na kateri bo obravnavana pobuda za pristop BiH k "mini schengenskemu območju". Sejo je prej sklical predsedujoči Šefik Džaferović, nato pa sta druga dva člana zahtevala sklic izrednih sej. Željko Komšić je zahteval priznanje Kosova, Milorad Dodik pa, da se Predsedstvo BiH izjasni o premestitvi veleposlaništva BiH iz Tel Aviva v Jeruzalem, potem ko se je Srbija z Washingtonskim sporazumom (Srbija-Kosovo-ZDA) zavezala, da bo veleposlaništvo premestila do julija 2021.

Džaferović je po srečanju članov Predsedstva BiH z ameriškim posebnim odposlancem za Balkan Matthewom Palmerjem dejal, da najprej zahteva razpravo o pomembnih življenjskih vprašanjih.

“Zahtevam, da hladne glave opazujemo vse te procese in se do njih tako tudi obnašamo. Zahtevam, da najprej razpravljamo o pomembnih življenjskih vprašanjih teh šestih tem (ki se tičejo boja proti pandemiji, evropske poti BiH, realizacije Programa reform, ki je bil predan zvezi NATO, boja proti ilegalnim migracijam, boja proti trgovini z ljudmi in pobude, ki je zavzemanje stališča, povezanega z mini schengenskim območjem)”, je dejal Džaferović in dodal, da ima vsak član Predsedstva pravico zahtevati izredno sejo in da jih bo on sklical.

Glede mini schengenskega območja bi ta pobuda lahko dobila podporo Predsedstva BiH, saj prinaša koristi tudi celotnemu gospodarstvu BiH.

V tej pobudi so Srbija, Albanija in Severna Makedonija, načrt pa je, da se jima pridružita BiH, Črna gora in Kosovo, s čimer bi enotni trg obsegal okoli 18 milijonov prebivalcev.

Medtem ko podjetniki, ki so izvozno usmerjeni, podpirajo pristop BiH k mini schengenskemu območju, so nekateri ekonomisti previdni, saj menijo, da bi v času migracij in organiziranega kriminala odpiranje meja in prost pretok ljudi lahko prineslo tudi škodo.

V ekonomskem smislu bi mini schengensko območje podpisnicam omogočilo lažje postopke transporta blaga in ljudi, priznavanje diplom, prosti pretok delovne sile.

Prav tako bosta potekali dve izredni seji, da se obravnavata Komšićev in Dodikov predlog. Noben predlog ne bo dobil podpore in tega se zaveda tudi Dodik.

“Ne vidim problema, da je na dnevnem redu tema priznanje Kosova in glasoval bom proti, drugič bom vložil vitalni nacionalni interes. In tako bomo prišli do odločitve, ki je zdaj nimamo, ne da smo priznali ne da nismo. To je dobra priložnost in lahko se zahvalim gospodu Komšiću za to pobudo. Človek je iz racionalnih razlogov to storil in to je lahko dobro, da stvari opredelimo. Tako kot se jaz zavedam, da bosta dva člana proti premestitvi veleposlaništva v Jeruzalem“, je dejal Dodik 9. septembra.