Predsedstvo BiH ima pravico vrniti osnutek proračuna institucij BiH v dopolnitev, enako je bilo storjeno tudi leta 2021.

(Patria) - Predsedstvo BiH ima pravico vrniti osnutek proračuna institucij BiH v dopolnitev. To se je zgodilo tudi v preteklih letih.

Takšen primer je bil tudi pri proračunu za leto 2021. Predsedstvo BiH je vrnilo osnutek v dopolnitev in zahtevalo, da se predvidijo znatnejša sredstva za boj proti pandemiji koronavirusa. Teh postavk v prvotnem predlogu ni bilo.

Svet ministrov BiH je nato soglasno sprejel osnutek zakona o proračunu institucij Bosne in Hercegovine ter mednarodnih obveznosti Bosne in Hercegovine za leto 2021, ki ga bo Ministrstvo za finance in zakladnico posredovalo Predsedstvu BiH, pristojnemu za njegovo predlaganje, in v katerem je zagotovljenih 21.684.000 KM za boj proti pandemiji, ki jo povzroča koronavirus. Torej, ista procedura je zahtevana tudi zdaj, in sicer, da se najde drug način poplačila dolga Viaductu, ne iz sredstev Centralne banke BiH, kot je predlagalo Ministrstvo za finance in zakladnico.

Tudi leta 2008 je Predsedstvo BiH dvakrat vrnilo osnutek proračuna v dopolnitev, mediator med Svetom ministrov BiH in Predsedstvom pa je bil visoki predstavnik Miroslav Lajčak.

Zato preseneča stališče tako ministra za finance in zakladnico Srđana Amidžića kot predsedujoče Sveta ministrov BiH Borjane Krišto, ki trdita, da naj bi to storilo Predsedstvo BiH.

Krišto je po včerajšnji seji Sveta ministrov BiH dejala, da je institucija Predsedstva BiH tista, ki naj bi sprejela predlog proračuna.

"Ministrstvo za finance in zakladnico BiH naj bo tehnična pomoč. Pozivam Predsedstvo, naj čimprej posreduje predlog proračuna Parlamentarni skupščini BiH in zaradi Viaducta, normalnega delovanja institucij BiH in izpolnjevanja obveznosti, ki so predvidene s proračunom," je dejala Krišto.

Vendar pa Krišto in Amidžić očitno prelagata odgovornost na Predsedstvo BiH, natančneje na Željka Komšića in Denisa Bećirovića, ki sta s sklepi zahtevala korekcijo osnutka proračuna, torej nasprotujeta predlogu, da se iz dobička Centralne banke BiH poplača dolg Viaductu. Amidžić je v osnutku predvidel 200 milijonov KM iz dobička CBBiH. Dolg Viaductu znaša 110 milijonov KM, vendar se z dnevno obrestno mero 18.000 KM dolg povečuje.

Pravobranilstvo BiH je med javnim zaslišanjem pred Komisijo za finance in proračun ter Komisijo za boj proti korupciji prav tako zavzelo stališče, da Centralna banka BiH ne more plačati dolga Viaductu, ker ni bila stranka postopka, zato so vložili tudi ugovor sodišču v Mostarju zaradi zahtev tožitelja, da se blokira stavba Centralne banke BiH v tem mestu.

V zadnji izjavi PIC-a oblasti v BiH pozivajo k spoštovanju Zakona o Centralni banki BiH.