Predsedniške volitve na Tajvanu: Zmaga kandidata, ki nasprotuje Kitajski

(Patria) - Tajvanski volivci so na današnjih volitvah izvolili predsedniškega kandidata vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) Lai Čing-teja, s čimer so izrecno zavrnili kitajska opozorila, naj ne glasujejo zanj na volitvah, ki jih je Peking označil kot izbiro med vojno in mirom.

Stranka DPP, ki se zavzema za ločeno identiteto Tajvana in zavrača kitajske ozemeljske zahteve, se je na teh volitvah borila za tretji mandat, kar je brez primere v sedanjem volilnem sistemu Tajvana.

Novoizvoljeni predsednik je danes po objavi izidov dejal, da upa na vrnitev k "zdravi in urejeni" izmenjavi s Kitajsko, ter ponovil svojo željo po pogovorih, ki temeljijo na dostojanstvu in enakopravnosti, poroča RSE.

Dosedanji predsednici Tajvana Cai Ing-ven je ustavno prepovedano, da bi se ponovno potegovala za položaj po dveh mandatih.

Lai se je soočil z dvema protikandidatoma za predsednika - Hou Ju-ihom iz največje tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) in nekdanjim županom Tajpeja Ko Ven-jejem iz majhne Tajvanske ljudske stranke, ustanovljene šele leta 2019. Oba kandidata sta priznala poraz.

Lai pravi, da je zavezan ohranjanju miru in statusa quo v Tajvanski ožini ter krepitvi obrambe otoka. V nagovoru novinarjem v južnem mestu Tajnan pred glasovanjem je ljudi spodbudil k udeležbi na volitvah.

- Vsak glas je dragocen, saj je to težko priborjena tajvanska demokracija - je dejal v kratkih komentarjih.

Pred volitvami je Kitajska Laija obsodila kot nevarnega separatista, češ da vsak korak k formalni neodvisnosti Tajvana pomeni vojno, in zavrnila njegove pozive k pogovorom.

Tajvansko obrambno ministrstvo je v soboto zjutraj sporočilo, da je ponovno opazilo kitajske vojaške balone, ki prečkajo občutljivo ožino, pri čemer je eden od njih letel neposredno nad Tajvanom.

Ministrstvo je te prelete nad ožino v zadnjem mesecu označilo za psihološko vojno in grožnjo varnosti letalstva.

Peking to otoško državo vidi kot svoje ozemlje, ki ga bo po potrebi ponovno zasedel s silo.

Lai in dosedanja predsednica Cai Ing-ven zavračata kitajske zahteve po suverenosti nad Tajvanom, nekdanjo japonsko kolonijo, ki se je ločila sredi državljanske vojne leta 1949.

Vendar sta ponudila pogovore s Pekingom, ki je večkrat zavrnil vodenje pogovorov in ju označil za separatista.

Veljalo je, da Peking daje prednost kandidatu iz nacionalistične stranke, ki je bolj naklonjena Kitajski, znani tudi kot Kuomintang ali KMT.

Njen kandidat, Hou Ju-ih, je prav tako obljubil, da bo ponovno začel pogajanja s Kitajsko ob krepitvi nacionalne obrambe.

Tretji kandidat v tekmi, Ko Ven-je iz manjše Tajvanske ljudske stranke ali TPP, je pritegnil podporo zlasti mladih, ki so si želeli alternative KMT in DPP, tradicionalnima nasprotujočima si strankama Tajvana, ki sta se večinoma izmenjevali na oblasti od devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Ko je prav tako izjavil, da se želi pogovarjati s Pekingom, in da je njegov sklep, da mora Tajvan ostati demokratičen in svoboden.

ZDA, ki so po svojih zakonih zavezane zagotoviti Tajvanu orožje, potrebno za obrambo, so obljubile podporo kateri koli vladi, ki se bo oblikovala, okrepljeno z načrti Bidenove administracije, da na otok kmalu po volitvah pošlje neuradno delegacijo nekdanjih visokih uradnikov.