Predsedniške volitve v Severni Makedoniji

(Patria) - V Severni Makedoniji v nedeljo poteka prvi krog predsedniških volitev, na katerih sodelujejo trije kandidati - vladajoče koalicije Socialdemokratska zveza Makedonije - Demokratična zveza za integracijo, največje opozicijske VMRO DPMNE in opozicijskih strank Albancev.

Volivna mesta so odprta ob 7:00.

Do zaprtja volivnih mest, ob 19:00, traja volilni molk, vodje volilnih štabov predsedniških kandidatov pa so predhodno pozvali k množični udeležbi in mirnemu volilnemu dnevu.

Mednarodni inštitut IFIMES je pripravil veliko analizo glede volitev.

Državljani ponovno izbirajo med antiko in prihodnostjo
 
V Republiki Severni Makedoniji (RSM) bodo 21. aprila 2019. leta potekale šeste predsedniške volitve od razglasitve neodvisnosti 8. septembra 1991. leta. Na teh volitvah ima volilno pravico 1.808.131 volivcev. Simptomatično je, da je bilo na teh volitvah evidentiranih 1.803.131 volivcev, medtem ko je skupno število prebivalcev Severne Makedonije nekaj manjše od 2.100.000 prebivalcev. Število volivcev je za približno 20 % manjše od skupnega števila prebivalcev Makedonije. Upravičeno se postavlja vprašanje, ali je mogoče, da je le 20 % prebivalcev Makedonije mlajših od 18 let, ali gre za klasičen poskus manipulacije z glasovi državljanov, tako da so bili na volilnih seznamih evidentirani tudi mrtvi ter tisti, ki že dolgo časa ne živijo v Severni Makedoniji oziroma, ki živijo v tujini začasno ali stalno.  

Za predsedniško mesto se bo potegovalo trije kandidati: Stevo Pendarovski, skupni kandidat vladajočega SDSM (Socialdemokratska zveza Makedonije) in še 30 političnih strank, Gordana Siljanovska Davkova, kandidatka opozicijske VMRO-DPMNE ob podpori nekaj manjših koalicijskih strank in Blerim Reka, kandidat Zveze za Albance (DR-ADP, UNITETI, NDP) in gibanja BESA.

Poleg predsedniških volitev bodo potekale lokalne volitve za izvolitev županov v občinah: Ohrid, Novo selo in Debar.
 
Drugi krog predsedniških volitev je predviden za 5. maj. 

Zadnji obračun z Gruevizmom in Ivanovizmom
 
Predsedniške volitve predstavljajo priložnost za nadaljevanje sprememb v Republiki Severni Makedoniji, ki so se začele s formiranjem nove koalicijske Vlade Republike Severne Makedonije 31. maja 2017. leta, pod vodstvom premierja Zorana Zaeva (SDSM).

Predsedniške volitve v Republiki Severni Makedoniji so nenavadne volitve za obe strani političnega spektra (SDSM in VMRO-DPMNE), saj poteka politični boj med demokracijo in avtoritarizmom oziroma med državljanskim in/ali etničnim značajem Severne Makedonije. Čeprav gre za predsedniške volitve, gre vendarle za izbiro med „Antiko in prihodnostjo“, čeprav so nominalno vsi za „Zahod“.

Na prihajajočih predsedniških volitvah se zaključuje tranzicija oziroma proces prevzemanja oblasti, ki se je začel s formiranjem nove Vlade Republike Severne Makedonije 31. maja 2017. leta preko lokalnih volitev oktobra 2017. leta, na katerih je bil dokončno poražen režim dvojca Nikola Gruevski (VMRO-DMPNE) – Sašo Mijalkov (VMRO-DPMNE).
 
Zaradi tega so predsedniške volitve pomembne, saj se na njih zada zadnji udarec tako imenovanemu Gruevizmu in Ivanovizmu, ki ga je ustvaril sedajšnji predsednik RSM Gjorge Ivanov in ki ga poskuša ponovno vzpostaviti preko kandidatke Gordane Siljanske Davkove.
 
Zoran Zaev in Alexis Tsipras sta s Prespanskim sporazumom porazila doktrino Slobodana Miloševića in Constantina Mitsotakisa, pri čemer jima je pomagalo nekaj makedonskih političnih strank, po kateri ni bilo predvideno obstajanje Makedonije kot države. Iz tega je jasno, da je Republika Srbija priznala Makedonijo šele leta 1996. leta po neuspehu velikosrbskega projekta v regiji. 
 
Pendarovski proti dvema kandidatoma VMRO-DPMNE?
 
Gordana Siljanovska Davkova je skrbno izbrana v laboratoriju VMRO-DPMNE, pri njenih nastopih pa je viden vpliv Nikole Gruevskega in Gjorge Ivanova. Gruevski je mentor koncepta Siljanske Davkove, Ivanov pa navdih. Siljanovska Davkova ne priznava ustavnega imena Republika Severna Makedonija, je pa profesorica in doktorica prava, medtem ko je kandidaturo za predsednico države predala Državni volilni komisiji Republike Severne Makedonije. Siljanovska Davkova je nejasna glede nekaterih drugih vprašanj, poskuša se dodvoriti volivcem, ne ponuja nove, ampak staro, že videno politiko Gjorge Ivanova.
 
Siljanovska Davkova javno vztraja, da mora biti ženska predsednica, Blerim Reka pa izjavlja, da je čas, da postane predsednik RSM Albanec. Oba kandidata se ukvarjata z zgrešenimi temami, spet poudarjata spolni ali etnični princip, namesto da bi prihodnji predsednik postal predsednik vseh državljanov. Celo Blerim Reka zahteva, da se Republiki Severni Makedoniji povrne republika, kot da bi bila do sedaj monarhija?
 
Zanimivo je tudi 11 let molka veleposlanika Blerima Reke, ki je bil veleposlanik režima Nikole Gruevskega v EU v Bruslju. Postavlja se vprašanje, kje je bil Blerim Reka, ko je bil zaprt televizija A1? Kje je bil Reka, ko se je rušila avtonomija univerze? On je univerzitetni profesor. Kje je bil Reka 24. decembra 2012. leta? In na koncu, kje je bil Blerim Reka 27. aprila 2017. leta? Za vse te dogodke makedonska javnost ne pomni, da bi od njega slišala besedo. In zdaj govori o demokraciji, za Republiko. Ja, lepo je in lahko je, ko nekdo drug izbojuje vašo demokracijo in Republiko. Ne morete biti na čelu Republike, če ste molčali, ko so jo poniževali, lomili in gazili.
 
Iz nastopov Reke je jasno sporočilo, da je njegovo sodelovanje na volitvah v funkciji onemogočanja zmage Pendarovskega v prvem krogu volitev – ostaja odgovor, ali mu bo uspelo?
 
Analitiki opozarjajo na vlogo predsedniškega kandidata Blerima Reke, ki v osnovi predstavlja še enega kandidata VMRO-DPMNE in kaže zakulisna dogajanja na makedonski politični sceni, na kateri en del Albancev še vedno tesno sodeluje z VMRO-DPMNE in vzdržuje komunikacijo/sodelovanje z Nikolo Gruevskim.
 
Predsedniški kandidat Stevo Pendarovski je v prednosti pred Siljanovsko Davkovo in Reko, ker je kandidat širokega političnega in etničnega spektra, celo 31 političnih subjektov, ki svoj politični program temelji na konceptu „Ena družba za vse“ in nadaljevanje pospešenih reform, ki jih je začela aktualna Vlada RSM, dokončanje procesa polnopravnega članstva v Natu in začetek pogajanj z EU junija 2019. leta, vse v afirmaciji mednarodnega ugleda RSM, ki je bil v predsedniškem mandatu Ivanova pripeljan na najnižjo raven, medtem ko je raven podpore Ivanovu v RSM manj kot 10 % podpore državljanov. Predsednik RSM mora biti najuglednejši politik, saj glede na skromna ustavna pooblastila svoj vpliv v družbi in državi gradi na osnovi svojega ugleda. Siljanovska Davkova in Reka sta že v svojih napovedih pokazala tendence, da bi bila predsednika le enega dela državljanov, ne vseh državljanov RSM, ki je multietnična, multireligijska in večjezična država.

Zaradi tega so prihajajoče predsedniške volitve priložnost za zadnji udarec režimu Gruevskega in pošiljanje aktualnega predsednika RSM Gjorge Ivanova na smetišče zgodovine.

Ni poštenih volitev brez svobodnih medijev
 
Za izvedbo predsedniških volitev so pomembna vprašanja volilni seznam, regulacija medijev in njihovega poročanja, posodobitev volilnega seznama in zagotovitev nemotenega in transparentnega delovanja Državne volilne komisije (DIK). Zelo pomembno vprašanje je regulacija medijev, še posebej ko gre za javni servis Makedonsko radio-televizijo (MRT), ki še vedno z manjšimi popravki deluje kot v času vladavine režima Nikole Gruevskega in VMRO-DPMNE, namesto da bi se transformirala v sodoben javni servis, ki bo v funkciji javnosti in državljanov, saj brez svobodnih medijev ni poštenih volitev. Javni servis mora biti neodvisen in nadzornik oblasti.
 
Vprašanje medijske regulacije bo še naprej predstavljalo izziv za makedonsko družbo, saj večina medijev ignorira svoje družbeno poslanstvo in se postavlja v funkcijo določenih političnih strank in/ali oblasti. Kot do sedaj, redki so neposredni dvoboji kandidatov, saj večinoma gostujejo v medijih, ki veljajo za blizu njihovi politični opciji. Zelo pomembno je, da je Agencija za avdio in avdiovizualne medije sprejela navodilo za izvajanje volilnega zakona.
 
Degruevizacija Makedonije neizbežen in dolgotrajen proces
 
Degruevizacija Republike Makedonije ne predstavlja le soočanje z vzroki in posledicami režima Nikole Gruevskega in VMRO-DPMNE, ampak gre za dolgotrajen proces demontaže tega režima, ki je kapilarno prisoten v vseh segmentih makedonske države in družbe. Tu je poleg vloge Posebnega javnega tožilstva (SJO) pomembno širše družbeno delovanje in akcija pri odpravljanju škodljivih posledic 11-letne vladavine Gruevskega. Gruevski in sodelavci ne morejo ubežati odgovornosti in sodnemu procesuiranju za vse storjeno med njihovo 11-letno vladavino. Gruevski, čeprav v izgnanstvu na Madžarskem, gre na predsedniške volitve s scenarijem, da bo preko predsedniških volitev izsilil/insceniral krizo in predčasne parlamentarne volitve ter tako poskušal zaustaviti pozitivne politične procese, kot je Sporazum o dobrososedstvu z Bolgarijo, Prespanski sporazum in Protokol o pristopu k Natu.
 
Gruevski se sooča s težkimi obtožbami Posebnega javnega tožilstva (SJO), medtem ko bo novi predsednik te stranke Hristijan Mickoski moral reformirati stranko, če želi postati mlad konzervativni voditelj. Narašča odpor do reform znotraj VMRO-DPMNE, še posebej med kadri Gruevskega, kar otežuje položaj Mickoskom, ki se mora znebiti kadrov, ki nosijo del odgovornosti za storjeni kriminal in narušeni ugled VMRO-DPMNE.
 
Predsedniške volitve – volitve osebnosti in programa
 
Prihajajoče predsedniške volitve v Republiki Makedoniji predstavljajo ponovno soočenje dveh nasprotujočih si političnih blokov SDSM in VMRO-DPMNE. Predsedniške volitve predstavljajo specifičnost v tem, da ključno vlogo imajo osebnosti, ki jih kandidirajo stranke/koalicije, in ponujeni program.
 
Vtis iz kampanje je, da se v kampanji med seboj bolj soočata voditelja dveh največjih strank SDSM in VMRO-DPMNE, Zoran Zaev in Hristijan Mickoski, ne pa sama predsedniška kandidata.
 
VMRO-DPMNE je zgrešil temo volilne kampanje, saj v kampanji za predsedniške volitve kritizira aktualno državno oblast, na predvolilnih shodih pa se hvali z opravljenim, ko je bil na dolgotrajni oblasti, ki je bila porazna za državljane in Republiko Severno Makedonijo. Kritizira sporazum o dobrososedstvu, podpisan med Republiko Makedonijo in Republiko Bolgarijo, Prespanski sporazum, strategijo o migrantih, ekonomsko politiko, vodi debate o migrantih, daje obljube o infrastrukturnih projektih, ekologiji, o desetinah tisoč novih delovnih mest in boljšem življenjskem standardu, namesto da bi se ukvarjal s temami, ki so v pristojnosti predsednika RSM. Celotna kampanja VMRO-DPMNE je zasnovana na vrnitvi na prejšnje stanje in nepriznavanju podpisanih sporazumov, celo nepriznavanju ustavnega imena Republika Severna Makedonija, ampak v svojih javnih nastopih izključno uporabljajo neustavno ime Republika Makedonija.
 
Koalicija, zbrana okoli SDSM, šteje skupno 31 političnih subjektov, kar daje dodatno moč predsedniškemu kandidatu Stevi Pendarovskemu, saj so vanjo vključene vse etnične skupnosti, ki živijo v Republiki Makedoniji (Makedonci, Albanci, Srbi, Turki, Vlahi, Romi, Bošnjaki, ….) in kar predstavlja novost na politični sceni v RSM in regiji. 
 
Priložnost za padec zadnje trdnjave Gruevizma v RSM
 
Mednarodni inštitut IFIMES meni, da so prihajajoče predsedniške volitve v Republiki Severni Makedoniji izjemno pomembne za prihodnost Republike Severne Makedonije, saj bodo predstavljale nadaljevanje pozitivnih političnih procesov in sprememb, ki so se začele na zadnjih predčasnih parlamentarnih volitvah 11. decembra 2016. leta, na lokalnih volitvah oktobra/novembra 2017. leta in rezultatih dela aktualne Vlade RSM. Zmaga Steve Pendarovskega, ki jo podpira koalicija okoli SDSM, bo pomenila konec tranzicije oblasti in pospešeno nadaljevanje reform ter novo mednarodno pozicioniranje RSM kot članice Nata in začetek pogajanj z EU. Obrnjena situacija bi vodila v blokado nadaljnjih procesov demokratizacije in ponovnih ovir, ki bi Republiko Severno Makedonijo lahko vrnili v obdobje pred strmoglavljenjem režima Nikole Gruevskega.

Analitiki pričakujejo, da se bo v zaključku kampanje zaostrila retorika, ki ne sme privesti do konfliktov, nasilja in vpletanja tujega faktorja, predvsem Rusije, ki še vedno intenzivno dela na destabilizaciji Severne Makedonije. Uspešno izvedene predsedniške volitve bodo še en pomemben korak na poti, da Republika Severna Makedonija decembra 2019. leta postane 30. polnopravna članica Nata in da končno začne pogajanja o polnopravnem članstvu v EU junija 2019. leta. Predsedniške volitve so priložnost za padec zadnje trdnjave Gruevizma v RSM.