Predsednica Atlantskega sveta: Dve ključni stvari za BiH - opustiti delitve in sprejem v NATO

Profesorica Dijana Gupta je predsednica Atlantskega sveta BiH. Atlantski svet s sedežem v Washingtonu je zelo vplivna nevladna organizacija na svetu, ki promovira interese Nata. Gupta v intervjuju za agencijo Patria govori o poti Bosne in Hercegovine proti največjemu vojaškemu bloku na svetu in zakaj meni, da sprejem države v Nato rešuje vse pereče probleme državljanov Bosne in Hercegovine.

NAP: Delate na promociji ideje in bistva Nata, to sta ohranjanje miru in razvoj demokracije. Pristop k Natu praviloma pomeni tudi ekonomski razvoj in naložbe. O katerih drugih koristih je še govora?   

Gupta: Če konkretiziramo stvar in če na primer vzamete primer Živinic, povprečne občine v Tuzlanskem kantonu, zlasti glede na odstotek brezposelnih, se tam nahaja tudi nekdanje letališče in nekdanja baza IFOR-ja Dubrave. Ko bo BiH vstopila v Nato in če bo Nato ponovno izrazil interes, da tam ponovno odpre svojo bazo, lahko ta občina pričakuje izboljšanje in razvoj infrastrukture, odprtje novih vsebin in izboljšanje ponudbe v storitveni dejavnosti, kar bo s seboj prineslo odprtje novih delovnih mest ter delovnih mest, povezanih z delom v sami bazi.

NAP: BiH je leta 2006 podpisala Partnerstvo za mir, leta 2009 pa MAP pot, kjer se je zavezala, da bo delala na nalogah za aktiviranje Akcijskega načrta za Nato. Vknjiženje neperspektivnih vojaških lokacij v BiH na Ministrstvo za obrambo BiH je v Federaciji zaključeno, v RS pa je stvar sodnega spora. BiH uničuje naboje, sodeluje kot država v mirovnih operacijah... Katere reforme še čakajo BiH na poti v Nato?

Gupta:  Za vsako nadaljnje funkcionalno utemeljitev in razvoj države Bosne in Hercegovine je najprej potrebno doseči politični konsenz glede odpovedi politiki delitve države Bosne in Hercegovine, nato pa še konsenz glede pristopa k Severnoatlantskemu vojaškemu zavezništvu – Nata. Ta dva politična cilja sta minimum skupnega imenovalca, ki bo temelj nadaljnjega političnega, socialnega, kulturnega in ekonomskega dialoga v Bosni in Hercegovini. Vstop Bosne in Hercegovine v Nato je najpomembnejše politično, varnostno in vojaško vprašanje za celotno regijo.

Bosna in Hercegovina bo s polnopravnim vstopom v članstvo Nata prevzela tudi določene obveznosti, med katerimi je tudi plačilo članarine v višini 2,7 odstotka proračuna na letni ravni. Iz te članarine se krijejo stroški vojaškega in civilnega proračuna, infrastrukture Nata.

Če želite konkretno, partnerske obveznosti po sprejemu BiH vključujejo tudi oblikovanje pehotno-mehaniziranega bataljona, nato pa celotne brigade, voda specialnih sil, voda ABHO, inženirske čete za horizontalne konstrukcije, terenske bolnišnice, transportne čete in štiri transportne helikopterje. Poleg tega bo morala država Bosna in Hercegovina izvesti tudi usposabljanje za zračne opazovalce in dati svoje vire protizračne obrambe na razpolago. Nadalje bomo imeli obveznost usposabljanja objektov za podporo in namestitev pripadnikov oboroženih sil, kot tudi dodatno ureditev perspektivnih vojaških objektov za sprejem zavezniških sil in združevanje skladiščnih prostorov za bojna sredstva itd...

Vse to so obveznosti, ki čakajo na Ministrstvo za obrambo BiH. Iskreno upam, da ministrica Pendeš pozna te obveznosti po sprejemu in da aktivno dela na njihovi realizaciji v tej pripravljalni fazi, da nas članstvo v Natu ne bi ujelo nepripravljene.

NAP: Pred tremi leti ste dejali, da ste optimist in da bo BiH vstopila v Nato čez dve leti, zahvaljujoč tej sestavi Predsedstva BiH. Vemo, da se približevanje Natu odvija počasi. Zakaj vaše napovedi niso bile izpolnjene?   

Gupta: Po naravi sem optimist in verjamem ljudem, tako sem verjela tudi ministrici Pendeš, ki je to isto uradno izjavila na eni od tiskovnih konferenc Ministrstva za obrambo po prevzemu funkcije. Zato bi morali to vprašanje postaviti ministrici Pendeš. Tudi mene bi zanimalo, kakšen bi bil njen odgovor na to, kaj se je na tej poti izprečilo?

NAP: Govori se o približevanju Rusije in ZDA. Se je globalna politika do Balkana in BiH spremenila? Kje je BiH zdaj in koliko je blizu ali daleč od Nata? Ali si Nato želi vstopa Balkana z enakim intenzitetom kot na primer pred osmimi leti na vrhu v Talinu?

Gupta: Stvari na geopolitičnem področju se nenehno spreminjajo. Bosna in Hercegovina je bila žarišče v devetdesetih letih in glede na retoriko naših političnih elit lahko mednarodna skupnost upravičeno skrbi za stanje v BiH.
Osnovni problem je verodostojnost državnih institucij, saj obveznosti, ki jih prevzamemo, ne uresničujemo, zato ne moremo biti verodostojen partner ne Rusiji, še manj pa Natu. Njihov interes za BiH niha in včasih je večji, včasih manjši, vse odvisno od aktualnih gibanj v odnosih med super silami. Ruski strateški interes v BiH obstaja samo zato, da bi preprečil in upočasnil naš vstop v Nato. Vendar pa moramo mi kot država pokazati verodostojnost in izpolnjevati prevzete obveznosti, moramo imeti politike, ki se bodo znali dogovarjati in dosegati konsenz o tako pomembnih vprašanjih. Le tako bomo zanimivi za obe strani, razdvojeni in okopani v svojih izključnostih pa nismo zanimivi nikomur, razen za vsako vrsto politične manipulacije, ki jo naše politične elite uporabljajo za svoje kratkoročne cilje.

NAP: Bistvo Nata je ohranjanje miru v državah, pa tudi prinašanje miru tja, kjer je vojna. Bosni in Hercegovini se spet grozi. Tukaj so nameščene močne enote nekaterih članic Nata. Lahko predpostavite, ali bi se Nato odzval v primeru ogrožanja ozemeljske celovitosti BiH?  

Gupta: Če vzamemo ukrajinsko krizo, bomo videli, da je Nato Ukrajini ponudil garancije, čeprav ta država ni polnopravna članica Nata, je pa država aspirant. Nato je poslal 100.000 vojakov na rusko mejo, izvajal velike vojaške vaje ob meji z Rusijo in Ukrajino, Ukrajini nudil vsakovrstno vojaško, finančno in politično pomoč, diplomatsko odgovarjal na vsako provokacijo Rusije, celo vojaško ob pogostih kršitvah zračnega prostora baltskih držav. Torej, Nato je pripravljen storiti vse, da pomaga državi aspirantu, tako tudi BiH na njeni poti k polnopravnemu članstvu v tem največjem in najboljšem vojaškem zavezništvu na svetu.

Na prihodnjih volitvah bo moral kdor koli zmagal, narediti konkretni preobrat v politiki. Konsenz mora in je potreben glede strateških ciljev BiH, prednost pa sta Nato in EU. To sta namreč vzporedna procesa v BiH zdaj, ker smo veliko časa izgubili na usklajevanju stališč.

Zaradi kolizije stališč v notranji politiki, ki je pogosto brez konsenza pri pomembnih odločitvah za BiH, nimamo močne zunanje politike. Nekatere odločitve strateškega pomena začnemo reševati, ko je že prepozno. Zato smo ostali precej izolirani na Balkanu. Dokler se politika ne spremeni in ne naredi popolnega preobrata, bo BiH ostala 'princesa na zrnu graha'.