Prazniki brez veselja: Vsak peti državljanin BiH nima niti enega obroka na dan

(Patria) - Medtem ko se večina državljanov veseli praznikov, okrašuje domove in načrtuje praznične mize, obstajajo družine in otroci, katerim novo leto ne prinaša veselja, upanja niti blaginje. Približno 19.000 državljanov Bosne in Hercegovine se vsakodnevno prehranjuje v javnih kuhinjah, ocene pa kažejo, da si skoraj vsak peti prebivalec ne more privoščiti niti enega obroka na dan.

Za te ljudi se jutro začne s čakanjem v vrsti za obrok na točkah ljudskih kuhinj. Medtem ko eni praznujejo, bodo drugi tudi praznični obrok odvisni od solidarnosti in empatije družbe.

Branko Todorović iz Helsinškega odbora za človekove pravice opozarja, da so socialne razlike v BiH vse izrazitejše, poroča BHT.

„Nekateri bodo te praznike pričakali zelo skromno, borili se bodo z osnovnimi vprašanji, celo z drvmi, medtem ko so drugi že v smučarskih centrih v Italiji, Avstriji in Švici,“ pravi Todorović.

Upokojenci komaj shajajo, otroci živijo v revščini, vse več državljanov pa zapušča državo. Da vse več ljudi praznike pričakuje pod mejo dostojanstva, potrjujejo tudi podatki Rdečega križa.

„Državljani se na nas obračajo vsakodnevno, in to v vse težjih primerih. Veliko je bolezni in težav, na katere ne moremo vplivati. Izdelujemo socialno karto in bazo podatkov,“ pravi Aleksandar Savić, tajnik Rdečega križa Bijeljina.

V tem obdobju se organizirajo številne humanitarne akcije in pozivi k solidarnosti. Mesto Bijeljina in donatorji, kot navajajo pristojni, že dve desetletji zagotavljajo praznične pakete.

„Že 20 let isti donatorji in mestna uprava zagotavljajo praznične pakete,“ poudarja Mitar Škorić, vodja Oddelka za skupne zadeve Mesta Bijeljina.

Direktor Centra za socialno delo Bijeljina Aleksandar Đurđević navaja, da bodo pomoč prejeli vsi uporabniki javne kuhinje.

„Gre za 306 uporabnikov. Pomoč so prejeli pred novim letom, da bi lahko nabavili osnovne življenjske potrebščine za praznike,“ pravi Đurđević.

Za ta namen je bilo zbranih približno 20.000 KM – približno 15.000 prek nakazil na žiro račun, preostanek pa v blagu. Čeprav sta solidarnost in empatija še posebej izraženi med prazniki, se predstavniki institucij in civilne družbe strinjajo, da gre le za kratkoročno olajšanje.

Dolgoročna sprememba, sporočajo, je mogoča le s sistemskimi ukrepi in močnejšim vključevanjem države in lokalnih skupnosti.