Pravosodni izzivi Bosne in Hercegovine – Sodišče BiH

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES je ob nezadovoljivem stanju v pravosodju BiH na vseh ravneh pripravil analizo aktualnih dogajanj v pravosodju s poudarkom na procesu izbire predsednika/ce Sodišča Bosne in Hercegovine.

Iz analize „Pravosodni izzivi Bosne in Hercegovine – Sodišče BiH?“ izpostavljamo del, ki se nanaša na proces izbire in imenovanja nosilcev najvišjih pravosodnih funkcij v BiH.

Zakon o Visokem sodnem in tožileckem svetu (VSTV) določa, da je VSTV neodvisen in samostojen organ, ki ima nalogo zagotoviti neodvisno, nepristransko in poklicno pravosodje. Ena od osnovnih nalog VSTV je izbira in imenovanje sodnikov in tožilcev v BiH. Prevladuje mnenje, da se je VSTV v veliki meri oddaljil od pravosodja v BiH in da ne ščiti družbene vloge pravosodja. Zakon o VSTV je treba sistemsko spremeniti, zlasti v kontekstu opredelitve pogojev za članstvo in izbiro v VSTV, vzpostavitvijo pravnega okvira za odgovornost članov VSTV, časovno omejitvijo mandata ter sprejetjem etičnega kodeksa za člane VSTV. Pri izbiri članov VSTV se osnovna pozornost osredotoča na izpolnjevanje nacionalnih in spolnih meril v odnosu na posedovanje strokovnih in moralnih kvalitet.

Tako se od pravosodnih institucij zahteva, da predlagajo kandidate za članstvo v VSTV, ki izpolnjujejo vnaprej določene kriterije nacionalnega in spolnega ključa, s čimer se onemogoča resničen proces izbire kakovostnih kandidatov. V zvezi s tem je Beneška komisija Sveta Evrope poudarila, da „oblasti v BiH morajo še enkrat premisliti trenutni model, po katerem je obvezna sestava VSTV opredeljena po „etničnem principu““, kar se nahaja v poročilih in analizah evropskih institucij in USAID-a.

Glede na Protokol Strukturiranega dialoga, ki je potekal konec lanskega leta, je bilo sklenjeno, da se bo reforma Zakona o VSTV gradila na treh načelih: 1) ohranitev enotnega VSTV za celotno BiH, 2) oblikovanje dveh podsvetov v okviru VSTV, in sicer podsveta za sodnike in podsveta za tožilce, ki bosta ločeno, v skladu z jasno opredeljenimi pristojnostmi, izbirala sodnike oziroma predlagala/izbirala tožilce ter 3) opredelitev kriterijev za sestavo VSTV, ki bodo sledili ustavnopravni strukturi BiH in zagotovili sorazmerno zastopanost predstavnikov različnih instanc in delov pravosodnega sistema, entitet, Brčko Distrikta BiH in institucij BiH.

Spreminjanje nacionalne pripadnosti nosilcev pravosodnih funkcij

Prav opredelitev kriterijev, ki bodo sledili ustavnopravni strukturi, je trenutno boleče mesto VSTV in se krši s strani prav te krovne pravosodne institucije. Splošno je znano, da kandidati za pravosodne funkcije spreminjajo svojo nacionalno pripadnost, da bi bili izbrani na zelo odgovorne položaje, in se najpogosteje izrekajo kot pripadniki iz „vrst Ostalih“, kar so do sedaj najpogosteje izkoristili kandidati bošnjaške narodnosti v Federaciji BiH in na državni ravni BiH. V Republiki Srpski je „zahvaljujoč“ VSTV pravosodna struktura skoraj 90 % strukturirana iz oseb srbske narodnosti, za pristojne organe pa bo zelo zanimivo ugotoviti, koliko oseb srbske narodnosti se je izreklo kot Ostali, Hrvati ali Bošnjaki, in koliko pri tem ima delež VSTV in aktualna politika.

Zdi se, da VSTV poskuša le na svoji sestavi „vaditi“ in spoštovati Ustavo BiH in nacionalno zastopanost, očitno pa je tudi zakaj. Po suspenzu Gorana Salihovića („Ostali“), glavnega tožilca BiH, je bila na mesto vršilca dolžnosti glavnega tožilca imenovana Gordana Tadić (Hrvatica). V teku je postopek izbire predsednika Sodišča BiH. Predsednik VSTV je Milan Tegeltija (Srbin). Minister za pravosodje BiH je Josip Grubeša (Hrvat). V mednarodni širši metodologiji se v pravosodje uvrščajo tudi ministrstva za notranje zadeve in policijske agencije, na čelu Ministrstva za varnost BiH in Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA) pa so osebe srbske narodnosti. Treba je spomniti, da je predsednik Vrhovnega sodišča Federacije Milorad Novković (Srbin), Zdravko Knežević (Hrvat) pa je glavni zvezni tožilec.

Številne analize in ankete so pokazale, da so policija, mediji in nevladne organizacije v BiH najbolj zavezani boju proti kriminalu in korupciji, nato mednarodne organizacije, medtem ko so pravosodne institucije skoraj na ravni političnih strank, oziroma na samem dnu lestvice boja proti korupciji. Očitno je, da politika v BiH ima ključen vpliv na delo pravosodnih institucij. Postopek imenovanja nosilcev pravosodnih funkcij, kar spada v pristojnost VSTV, je po mnenju mednarodnih strokovnjakov in po mednarodnih raziskavah, celo po stališčih pravosodne skupnosti v BiH, najbolj kontroverzno in najbolj občutljivo vprašanje pravosodja v BiH.

Izbira po kriteriju narodnosti, Dodika ali strokovnosti?

Upravičeno se postavlja vprašanje, na podlagi katerih kriterijev je bila Gordana Tadić imenovana na položaj vršilke dolžnosti glavne tožilke BiH in na podlagi katerih kriterijev bo imenovan predsednik/predsednica Sodišča BiH. Poleg Gordane Tadić in Gorana Salihovića obstaja po znanju in izkušnjah nekaj izkušenejših in boljših tožilcev v Tožilstvu BiH, če bi bil izbran nekdo iz Tožilstva BiH. Kaj je bil kriterij pri izbiri omenjene Gordane Tadić? Narodnost, znanje, izkušnje, sposobnost, dobro vodenje, vizija, ali je Milan Tegeltija s sodelavci izbral osebo, ki ne bo „vznemirjala“ Milorada Dodika, medtem ko Milan Tegeltija s sodelavci ne izbere „svojega“ predsednika Sodišča BiH, ki prav tako ne bo vznemirjal Dodika, ampak tudi druge manj ali bolj rangirane politike iz drugih nacionalnih korpusov.

Po mnenju analitikov je edini kriterij za izbiro predsednika Sodišča BiH kriterij, da bo to oseba od zaupanja Milana Tegeltije in sodelavcev, oziroma Milorada Dodika. Vsi drugi učinki, kot so primeri Fahrudina Radončića, Dragana Čovića, Jerka Ivankovića-Lijanovića, Kemala Čauševića, so drugorazrednega pomena. Analitiki ocenjujejo, da bo z imenovanjem Tegeltijevega človeka Dodik dokončno prevzel pravosodni sistem in na ta način odpravil edino grožnjo zase, glede na to, da je bil Goran Salihović suspendiran, med drugim, ker naj bi ščitil Milorada Dodika. Milan Tegeltija je imel dve rešitvi: ali suspendirati Salihovića ali se osebno izpostaviti pritisku ZDA. Izbral je prvo možnost in uspel postaviti osebo v Tožilstvu BiH, s katero lahko manipulira in ščiti Milorada Dodika.

Gordana Tadić ima možnost, da demantira to analizo že konec leta 2017, ko naj bi bila sprejeta odločitev o obtožbi Milorada Dodika v zvezi z nelegalno izvedenim referendumom. Vprašanje narodnosti bodočega predsednika/ce Sodišča BiH je nepomembno za VSTV in za Milana Tegeltijo. VSTV bo na čelu s Tegeltijo poskušal postaviti osebo, ki bo uresničila cilj Milorada Dodika. Zanimivo bo spremljati, ali bodo Bošnjaki ostali brez ene pravosodne funkcije na državni ravni, saj kandidati Bošnjaki, še posebej Mira Smajlović, ne ustrezajo ekipi okoli Tegeltije, ker so pripravljeni soočiti se s kriminalom in korupcijo v Republiki Srpski (RS).

Na ta način bodo vsi politični prijatelji Milorada Dodika morda imeli priložnost, da se kmalu začnejo obračunavati s svojimi političnimi nasprotniki. Seveda, če jim to Dodik dovoli. Analitiki opozarjajo, da bi moralo biti ravnanje nosilcev pravosodnih funkcij častno in dostojanstveno, ne le pri opravljanju poklicne dolžnosti, ampak tudi v zasebnem življenju, ne sme biti motivirano z amoralnostjo, prevarami in lažmi. Ni stopenj pri opredeljevanju integritete. Integriteta je absolutna kategorija in vloga ZDA in EU pri izbiri glavnega tožilca BiH mora biti odločilna, kajti če zmagata Tegeltija in Dodik, potem se bo pokazalo, da so si prav tako želeli mednarodni mentorji.