Pravosodje kot politično orožje za obračun

Piše: A. Vrabac

Afere, kazenske ovadbe, kompromitacija vodilnih ljudi tožilstva BiH, sodišča BiH, VSTV-ja pretresajo pravosodni sistem BiH. S takšnim pravosodjem je jasno, da BiH ne more postati država kandidatka za članstvo v EU, kaj šele članica sama.

V zadnjem poročilu State Departmenta je navedeno, da je Bosna in Hercegovina (BiH) odprta za tuje naložbe, vendar morajo vlagatelji premagati endemično korupcijo, zapletene zakonske in regulativne okvire ter vladne strukture, netransparentne poslovne postopke, nezadostno varstvo lastninskih pravic in šibek pravosodni sistem. Prav pravosodni sistem je najšibkejša členica bh. družbe. Državljani ne zaupajo pravosodju, afere, ki ga že leta pretresajo, pa le dodatno potrjujejo takšno trditev.

Od poročila neodvisnega strokovnjaka EU Reinharda Priebea o pravosodju v BiH (december 2019) je jasno, da se sistem mora spremeniti. Kritike na neefikasno delo tožilstev, zanemarljivo število primerov korupcije in hudih oblik kriminala, dolgotrajni sodni postopki in majhno število obsodilnih sodb, politična podrejenost pravosodnega sistema so prepoznani kot glavni problemi bh. pravosodja. Na ta način se pravosodje zelo pogosto uporablja kot (politično) orožje interesnih skupin. Čeprav bi morali biti vodilni v pravosodnih institucijah apolitični, se v BiH, kar je javna skrivnost, v pravosodni hierarhiji napreduje izključno po strankarski preferenci. Enako je z vodilnimi v policijskih in varnostnih agencijah, ki bi morale biti orodje pravosodju pri pregonu vseh oblik kriminala in nezakonitih dejanj.

Poražujoča je dejanska ugotovitev, ki jo je Priebe navedel v poročilu, da "tožilci ne preganjajo kriminala, tudi ko imajo dokaze za to".

Tudi ko obstajajo številne prijave za korupcijo ali druga kazniva dejanja, tožilstva ne opravljajo svojega dela. Priča smo temu, da prijave leta stojijo v predalih tožilcev in se "izvlečejo" za dnevno-politične potrebe. Politične stranke pa izbirajo strani in "branijo" ene ali druge ali tretje, kar je zelo jasno razvidno iz njihovih sporočil.

Vsi vodilni v državnih pravosodnih institucijah Gordana Tadić (Tožilstvo BiH), Ranko Debevec (Sodišče BiH), Milan Tegeltija (VSTV) so pod kazenskimi ovadbami, ki jih nihče ne preganja. Eden od primerov, ki je pokazal, kako se sistem zlorablja, je predmet "Potkivanje", v katerem je dokumentirano, kako Tegeltija govori s prijaviteljem o primeru, ki teče na Tožilstvu KS, in da bo videl, kaj se lahko naredi. Zaradi tega posnetka je prijavitelj osumljenec, inšpektor SIPA-e, ki ga je povezal s Tegeltijo, je prav tako osumljenec, Tegeltija pa priča in to brez kakršne koli disciplinske odgovornosti, ker je bila zavrnjena disciplinska tožba in zahteva za njegovo suspenzijo zaradi neprimernega stika.

In medtem ko se prav teh dni odvija trakavica na relaciji Tožilstvo BiH – Sodišče BiH zaradi primerov "Ranko Debevec", "Osmica", je v pripravi novo poročilo Evropske komisije o stanju v pravosodju.

Pričakovati je, da bo ponovno izpostavljena potreba po reformi VSTV-ja, da bi resnično služil interesom pravosodja in ne mreži političnih pokroviteljev, kot je navedel Priebe.

Kot zanka okoli vratu pravosodja v BiH sta tudi dva nerešena primera umorov mladeničev v Sarajevu in Banja Luki, pri katerih je bilo na najbolj brutalni način zlorabljeno pravosodje. V primeru Dženana Memića že leta teče sodni proces za neobstoječo prometno nesrečo, medtem ko preiskavo organiziranega kriminala vodi Tožilstvo BiH, v katero je vključenih več oseb iz pravosodnega in policijskega spektra.

In medtem ko se je proti takratni glavni tožilki KS Dalidi Burzić vodil disciplinski postopek zaradi dveh kršitev v primeru Memić, jo je VSTV imenoval za sodnico Sodišča BiH.

Drugi primer je še bolj porazen, saj že 900 dni ni preiskave umora mladeniča David Dragičevića, čigar starša sta zapustila Banja Luko zaradi pritiskov, na koncu pa sta posmrtne ostanke svojega sina prenesla v Avstrijo. 

Odvjetnik obeh družin Ifet Feraget najbolje ve, kaj doživljajo v zadnjih več kot 4 letih in pol, kolikor je ob družini Memić. In namesto da bi bil prepoznan kot borec za pravico (kar tudi je za nekaterih častnih v pravosodju), je postavljen na "steber sramu" v tem sistemu.

Čeprav mednarodna skupnost že leta pomaga delo pravosodja, se tudi sama vse pogosteje sprašuje, kje so rezultati. Čeprav sporočajo, da je na državljanih, da spremenijo sistem in to zahtevajo od svojih političnih voditeljev, bi morda mednarodna skupnost za začetek morala prekiniti finančne tokove, da bi se videlo, kdo dela za pravico in kdo za plačo.