Ali Ejubović iz Hadžićev ustvarja industrijsko cono: Nadaljuje se kriminal pri zemljišču PDI Bjelašnica

Končana je prva faza odstranjevanja razpadajočih poslovnih objektov, odloženih odpadkov in ruševin s platoja nekdanjega Podjetja lesne industrije “Bjelašnica” Hadžići. V prihodnjem obdobju bo sledila druga faza, ki predvideva rušenje poslovnih stavb na vhodu v plato, končno ureditev zemljišča in postavitev zaščitne ograje. Dela izvaja gradbeno podjetje “Bucomerc”, financira pa jih Občina Hadžići, se je pohvalil načelnik Hadžićev Hamdo Ejubović, piše Patria.

Vendar nikjer ni navedeno, koliko je stala ta „investicija“, niti ni navedeno, koliko bo stal drugi del čiščenja zemljišča, ko se bo porušil objekt nekdanjega giganta PDI „Bjelašnica“. Sicer je od začetka te zgodbe vse zavito v tančico skrivnosti, prebivalci te občine pa tudi nekatere opozicijske stranke so izrazile sum, da gre za kriminalne dejavnosti.

Zdaj načelnik pripoveduje, da bo to zemljišče površine 96 dunumov na začetku prihodnjega leta na voljo zainteresiranim vlagateljem, da na tem območju zaženejo posle.

- Naši pogoji so izjemno ugodni, če kdo želi zagnati industrijo in zaposliti čim več ljudi z zavoda. V okolici Sarajeva ni nobenega podobnega prostora temu, zato pričakujemo, da bo industrijska cona hitro zaživela v namenu, za katerega je predvidena - je dejal Ejubović.

Mirsad Dupovac, svetnik SDP, pravi, da bo na seji Občinskega sveta Hadžići postavil vprašanje, komu bo prodano to gradbeno zemljišče in koliko bodo stala infrastrukturna dela.

- Mi se že leta želimo boriti, da bi Hadžići postali turistično zanimivi, zdaj pa v središču Hadžićev, saj je to zemljišče v središču, govorimo o neki industrijski coni – pravi Dupovac in dodaja, da bodo šele konec januarja imeli Poročilo o izvrševanju proračuna in da bodo takšno vedeli, koliko je stala ureditev tega zemljišča.

Sicer je bilo za infrastrukturne projekte za leto 2017 v proračunu prvotno načrtovanih nekaj več kot milijon KM, vendar je bilo z rebalansom povečano za 607.000 KM, tako da bodo zdaj ti izdatki znašali 1.800.000 KM.

Spomnimo, Ejubović in direktor podjetja Herpal d.o.o. Sarajevo Ljiljanko Palac sta v stavbi Občine konec leta 2015 podpisala pogodbo o nakupu in prodaji 96 dunumov zemljišča nekdanjega podjetja lesne industrije Bjelašnica Hadžići v vrednosti 5,3 milijona KM. Prvi sum na posel je bil izražen, ker je Palac leta 2006 kupil najboljšo lesno industrijo v državi za 200.000 mark, nato pa prodal uničeno za 5,3 milijona KM. Sicer je bil prejšnji lastnik PDI Bjelašnica GP Butmir, ki je to podjetje kupilo prek Kantonalne agencije za privatizacijo avgusta 2001.

Pomembno je poudariti, da so v času prodaje DI Bjelašnica delovali nekateri obrati, delavci pa so zaslužili plače. Vendar je bilo kmalu vse uničeno, uradna preiskava o sumljivi privatizaciji pa ni bila izvedena.

SDP je javno opozoril, da bi bilo logično, da se po takšnih trditvah načelnika Občine in premierja Vlade KS Elmedina Konakovića podpiše pogodba, toliko bolj, ker gre za velika sredstva. Toda zmagoslavno Ejubović napoveduje, da je to pogumen korak, saj bo tu industrijska cona, ki naj bi privabila investitorje. V Občini so poskušali skriti tudi problem, ki se je pojavil zaradi parkirišča, katerega lastnik se je javil naknadno, ker mu v privatizaciji nikoli ni bil izplačan njegov del, vendar je bil nato poslan javni zahtevek, naj se preveri privatizacija in nakup zemljišča v DI „Bjelašnica" Hadžići, zakaj so bili prevarani svetniki in občani?

- Zakaj je Občina Hadžići pred tremi leti sodne stroške in spore sodišča za parkirišče DI Bjelašnica plačala iz Proračuna Občine, če je šlo za zasebno podjetje. Javno zahtevamo, da 400.000 KM za sodne spore in stroške sodišča, za nezakonito odvzemanje zemljišča občanom Donjih Hadžićev, ki se plačuje iz Proračuna občine, sredstev občanov, plačajo vodstveni uslužbenci in funkcionarji Občine Hadžići iz svojega žepa, ker niso upoštevali niti priporočila nekaterih svetnikov, ki so že takrat napovedovali, da bo Občina izgubila spor, če ne bodo delali po zakonskem postopku – so zahtevali iz SDP.

Znano je, da za uničena podjetja doslej nihče ni odgovarjal, da so bili načrtno oropani in uničeni veliki giganti, da politika stoji za tem, da so si mnogi od uničenih podjetij dobro napolnili žepe. Znano je tudi, da je bilo po vojni v kriminalni privatizaciji uničenih več gospodarskih gigantov kot med samo agresijo.