Poziv institucijam BiH, naj ne dovolijo imenovanje madžarskega generala za poveljnika EUFOR-ja

(Patria) - Zdaj je največjemu delu celotne javnosti jasno, da namera rušenja države Bosne in Hercegovine vstopa v zadnjo ofenzivno fazo dela diplomatskih, političnih, regionalnih in mednarodnih akterjev. Vendar pa enako raste odločnost in jasnejše profiliranje državljanske politične volje in zavedanja o potrebi po aktivnem odporu, so sporočili iz Kroga 99.

"Nujnost zavezništva državotvornih političnih subjektov na platformi ohranjanja demokratične države Bosne in Hercegovine postaja vse bolj verjetna. Robni deli domovine imajo generacijske izkušnje in neoporečni senzibilitet za pravočasno preprečevanje nevarnih izzivov, pred katerimi stojijo njihovi kraji, pa tudi sama država Bosna in Hercegovina.

Kljub vsem konstrukcijam defetizma in ciljanim politično-propagandnim delovanjem proti Bosni in Hercegovini, BiH, hkrati raste in se krepi državotvorna samozavest in odločnost. Zgodovinski tok bo neizogibno zavrnil ali postavil na drugo stran vse tiste, ki ostanejo zunaj tega procesa izgradnje državotvorne bosanske nacionalne samozavesti.

Varnostno vprašanje predstavlja najpomembnejše politično vprašanje v Bosni in Hercegovini. Minimiziranje takšnega stališča v sedanjih okoliščinah in preusmerjanje pozornosti na gospodarstvo ali druga vprašanja je zgolj politična demagogija neodgovornih pred nevarnostmi, ki se krepijo, ali manipulativno zavajanje javnosti s strani zlonamernih.

Politična patologija Zorana Milanovića in Milorada Dodika, sledilcev in vidnih zaščitnikov obsojenih združenih zločinskih podvigov proti Bosni in Hercegovini, je razvidna vsakemu človeku, ki ceni moralo in odgovornost za državo in družbeni napredek.

Njihova odprta glorifikacija in osebna identifikacija s Karadžićem in Mladićem, pa tudi z drugo služinčadjo UZP, ki so izvrševali zločine proti ljudem in ustavnemu redu Bosne in Hercegovine, so jasen dokaz tega.

Res je, da bo ta patogena kamarila obsojena na zgodovinski poraz, vendar je prav tako resnična dejstvo, da zapeljiv govor neofašizma še danes pleni najnižje strasti množic in producira moč nečloveških, neobčutljivih na smrt in trpljenje nedolžnih. Končno, treba je zavreči iluzije, da bodo stare ekspanzionistične in sedanje razgaljene teritorialne zahteve Srbije in Hrvaške do Bosne in Hercegovine ustavljene s samimi dogovori ali „sladkimi“ kompromisi na račun pravice do svobodnega razvoja države po vzoru vseh demokratičnih in uspešnih narodov na svetu.

Politični sistem, ki temelji na liberalnem demokratičnem načelu „en človek, en glas“, ni islamistična podvala, temveč preverjen zahodnodemokratični standard in nesporna pravica do enakopravnosti in politične enakosti vsakega človeka. Hegemonične retorične obloge in politični projekti, katerih cilj je ohranitev etnične dominacije in ukinitev pravice bosanskemu narodu kot skupnosti vseh njenih državljanov, ne glede na etnične/narodne, verske, teritorialne in druge večplastne identitete, morajo biti razkrinkani in takoj zavrnjeni v imenu miru in varnosti v tem delu sveta.

Treba je jasno poudariti, da neliberalni in avtokratski režimi v regiji in širšem okolju imajo svoje pandane in zaveznike na Balkanu in v Bosni in Hercegovini. Njihova obsedenost s projektom novega svetovnega reda, ki temelji na etnonacionalizmu in avtokraciji, je nevarnost za mir na svetu, še posebej v Bosni in Hercegovini skozi odprto podporo akterjem rušenja obstoječega ustavnega reda in trajne delitve države.

Spodbuda, ki jo madžarski premier Viktor Orban daje Miloradu Dodiku v njegovi separatistični nameri, pa tudi minister za zunanje zadeve Peter Szijjártó s pritiskom na pravosodni sistem Bosne in Hercegovine, ter podpora Draganu Čoviću, da bi se volilni zakon BiH spremenil na „krščanskih osnovah“ z ohranjanjem diskriminacije, ki izhaja iz etničnega koncepta, so zadosten razlog za ustrezno ukrepanje pristojnih institucij Bosne in Hercegovine. Konkretno, tako Ministrstvo za zunanje zadeve kot Predsedstvo Bosne in Hercegovine imata jasen politični temelj, da od pristojnih institucij Evropske unije zahtevata preprečitev imenovanja madžarskega generala Lászlója Szántója za novega poveljnika misije EUFOR-ja v BiH.

Izkušnje s silami ločevanja „sprtih strani“, s katerimi so se v pretekli vojni ustvarjale meje delitve Bosne in Hercegovine, so zadosten temelj za ustrezen previdnost in pravočasno ukrepanje.

Podpora madžarskih najvišjih predstavnikov separatističnim namenom Milorada Dodika, celo njegova zaščita pred možnimi in zaželenimi sankcijami Evropske unije, kot tudi najnovejše informacije o vplivu in zakulisnem angažmaju Madžarske pri oblikovanju oblasti v Bosni in Hercegovini na etničnih osnovah, so povsem dovoljšen pokazatelj, da v nobenem primeru ne smemo dovoliti imenovanja madžarskih generalov za poveljnika misije EUFOR/Althea v Bosni in Hercegovini, ker bi to lahko bilo izjemno nevarno za državo Bosno in Hercegovino.