Vrnitev na kraj zločina: Hasija je pri 18 letih preživela grozote taborišča

Hasijina zgodba je projekt fotografa Velije Hasanbegovića ob podpori Centra za postkonfliktne raziskave, ki je s pomočjo fotografij poskušal povedati njeno pretežko življenjsko zgodbo, poroča bosansko-hercegovška tiskovna agencija Patria.

Hasija je z manj kot 18 leti brutalno posiljena, ne enkrat, ne dvakrat... Ko je bila končno zamenjana, je izvedela, da so ji umorili očeta in brata.

- V hišo mi je prišlo deset vojakov. Pred tem so zažgali hišo mojega dedka in babice, pri katerih je bila na obisku moja triletna sestra. Naročili so mi, naj grem z njimi. Odpeljali so me v mojo srednjo šolo. Bilo mi je manj kot 18 let in nikoli nisem bila intimna z nobenim moškim. Odpeljali so me tisto noč v klet šole. Vrgli so me na tla. Nisem videla njihovih obrazov: prosila sem in preklinjala. Nič ni pomagalo. Izgubila sem zavest. Prebudila sem se v učilnici – nisem vedela, kako naj se počutim, zavedajoč se le praznine v sebi. V šoli sem ostala zaprta mesec in pol. Mislila sem, da nikoli ne bom osvobojena, oni pa so še naprej prihajali in me odvažali ponoči.

Hasija pravi, da njeno življenje danes nima vrednosti, oklep ran iz mladosti pa ji otežuje vsakdanje preživetje.

- Grozljiva preteklost moje mladosti je moje edino jaz in moja realnost. Pred dvajsetimi leti sem imela sanje o srečnem življenju, danes pa so to morje sedanjosti, okopano v krvi mojih najdražjih, ki jih ni več. Moje luč na koncu predora so ugasile solze, glas upanja pa so zadušili streli, ki jih še danes slišim z vsakim utripom tega že zdavnaj utrujenega srca – pravi Hasija.

Fotografije prikazujejo Hasijino potovanje nazaj na kraj, ki ji je za vedno spremenil življenje, in življenje, ki je zdaj njena realnost.

Spreminjanje Hasijinih spominov na strašne zločine v te fotografije je bil za Velijo zelo čustven in težak podvig, saj tudi sam nosi veliko slabih spominov iz 90. let.  

Vrnitev v leto '92 in na kraj zločina je bil zelo velik korak za oba, vendar je bila potreba po pripovedovanju in dokumentiranju resnice večja. Veliji je bila Hasijina težka življenjska zgodba velika inspiracija, Hasija pa je zbrala še enkrat pogum in povedala svojo zgodbo.

Te fotografije pripovedujejo zgodbo o eni prekinjeni mladostni sanji, o izgubljenem pogledu, o ranah preteklosti in soočanju s sedanjostjo.