Ob svetovnem dnevu okolja: Podnebni izzivi BiH – kaj nas čaka?

(Patria) - Oddelek za zdravstveno ekologijo in higieno Inštituta za zdravje in varnost hrane Zenica je ob svetovnem dnevu varstva okolja 2026 organiziral seminar »Navdihnjeni z naravo – za podnebje – za našo prihodnost«.

Po uvodnem nagovoru o svetovnem dnevu varstva okolja 2026, ki ga je imela Melita Lelić iz INZ, je gostujoče predavanje na temo »Podnebni izzivi v BiH – kaj nas čaka?« imel klimatolog in strokovnjak za podnebne spremembe pri Zveznem hidrometeorološkem zavodu Bakir Krajinović.

– Podnebne spremembe niso več teorija, ampak naša realnost in vsakdanjik tudi v Bosni in Hercegovini. Zgraditi moramo družbo, ki je bolj odporna na podnebne spremembe. To ni naloga samo klimatologov, ampak tudi vseh drugih strokovnjakov iz različnih sektorjev, tudi iz sektorja javnega zdravja, in na ta način skušamo vsi skupaj zaščititi vse Bosance in Hercegovce, je poudaril Krajinović.

Poudaril je, da imamo iz leta v leto vse več ekstremov, ki rušijo našo cono udobja, kot so vremenske ujme, bodisi vročine v letu 2025, poplave leta 2014 ali velike snežne padavine v prejšnjem obdobju.

– Kar se je zgodilo oktobra 2024, je močno opozorilo vsem nam, da je narava izjemno močna; če je ne spoštujemo, nam lahko vrne s tako uničujočimi hudourniškimi poplavami, kot so prizadele Jablanico, Fojnico, Kiseljak in Kreševo. Ni nam treba iti daleč niti od Zenice; recimo, da je Zenica najtoplejše mesto v aprilu, absolutni rekord za Bosno in Hercegovino je bil izmerjen v Zenici, je dejal.

O povezavi med podnebnimi spremembami in konceptom »Eno zdravje« (One Health) oziroma o statusu vektorskih bolezni na Zahodnem Balkanu v kontekstu vremenskih sprememb je govoril Rusmir Goletić iz INZ.

– Veliko stvari kaže na povezavo med podnebnimi spremembami in negativnimi vplivi na zdravje ljudi, živali in okolja. Prav to skušamo s pristopom »Eno zdravje« pojasniti in v celotni sliki prikazati to neizpodbitno povezavo človek-žival-okolje, je dejal Goletić.

Poudaril je, da vse pogostejše vremenske spremembe vplivajo na pojav, dozorevanje in širjenje doslej neznanih ali na teh območjih neudomačenih bolezni. Posledično imamo vrste vektorjev in pojav nekaterih bolezni, ki jih prej nismo imeli.

– Nekatere bolezni, ki smo jih imeli za »eksotične«, so zdaj naša normalnost, opažene so tudi v naših krajih, je poudaril.