Listina bana Kulina najstarejši dokument bosanske državnosti

Listino bosanskega bana Kulina so napisali 29. avgusta 1189. leta v starobosanskem ljudskem jeziku in bosanski pisavi bosančici. Ta dokument ni le najstarejši doslej najdeni ohranjeni bosanski državni dokument, ampak je listina bosanskega bana Kulina tudi najstarejši državni dokument pri vseh južnoslovanskih narodih in državah, poroča bh. novinska agencija Patria.

Listina bana Kulina je prvi znani diplomatski dokument, napisan v domačem jeziku, in kot tak zasluži pozornost tako jezikoslovcev kot zgodovinarjev, pa tudi vseh državljanov BiH. Njegova vrednost za bosansko srednjeveško zgodovino je neizmerljiva. To je prvi znani dokument, ki ga je bosanski vladar izdal vladarju, tj. knezu, druge države.

Njen pomen se kaže na dveh področjih: zgodovini bosanske državnosti in zgodovini bosanskega jezika. Kar zadeva prvi vidik, lahko rečemo, da je Kulinova listina rojstni list bosanske državnosti. Iz njene vsebine je jasno razvidno dejstvo, da je imela Bosna že v 12. stoletju urejeno državo in institucijo suverenega vladarja, čeprav o tem obstajajo dokazi že iz 10. stoletja. To so skozi zgodovino zamolčevali in poskušali oporekati različni zgodovinarji, geografi, politologi iz nekaterih sosednjih držav. Nekateri so celo uvrščali Kulinovo listino med spomenike lastne nacionalno-jezikovne zgodovine, čeprav na njenem začetku jasno stoji oznaka "(banь) bosьnьski".

Prav tako je v listini razvidno, da je imela Bosna že takrat prijateljske odnose z Dubrovnikom, ki so se nadaljevali v naslednjih stoletjih, ter da je bila takrat razvita tudi trgovina na celotnem ozemlju takratne bosanske države. To govori, da Bosna ni bila zaprta in da je vzdrževala stike tudi z drugimi državami. Še eno pomembno dejstvo, o katerem priča ta listina, je obstoj pisarske pisarne na banovem dvoru, kar dokazuje dolgo tradicijo pismenosti na bosanskih tleh, pogosto pa se kultura (in včasih tudi kulturna raven) nekega naroda veže prav na začetke pismenosti pri tem narodu.

Listina bana Kulina je ohranjena v treh izvodih v Dubrovniku. Dva izvoda sta tam še danes, tretji izvod, ukraden v 19. stoletju, pa je danes v lasti Ruske akademije znanosti in umetnosti v Sankt Peterburgu v Rusiji. Mnogi menijo, da je to original med znanimi izvodi. BiH je vložila zahtevo za njeno vrnitev. Rusija je zahtevo zavrnila, saj meni, da listina bana Kulina kot drugi najstarejši slovanski dokument enako pripada tudi njihovi zgodovini.