Sporazum v Glasgowu: Največ nejasnosti glede premoga, nafte in plina

(Patria) - Podnebna konferenca ZN v Glasgowu se je sinoči končala z globalnim sporazumom, katerega cilj je vsaj ohraniti upanje, da bi globalno segrevanje lahko omejili na 1,5 stopinje Celzija in tako rešili svet pred katastrofalnimi posledicami podnebnih sprememb.

Pogajanja so trajala dlje, kot je bilo predvideno, saj so se pogajalci iz skoraj 200 držav poskušali dogovoriti o boju proti podnebnim spremembam.

Britanski predstavnik, predsedujoči podnebnim pogajanjem v Glasgowu, Alok Sharma, pravi, da so imeli vsi priložnost povedati svoje mnenje.

»To je sveženj, ki resnično premika stvari naprej,« meni Sharma.

Postopno opuščanje premoga in poziv k bolj ambicioznim ukrepom za zmanjšanje ogljika prihodnje leto sta ostala v besedilu sporazuma. Glede na številne nesoglasja med državami je bila končna različica sporazuma spremenjena v zadnjih trenutkih, spremembe pa se predvsem nanašajo na uporabo premoga.

Poudarjena je potreba, da bogate države povečajo finančno pomoč, ki jo namenjajo revnejšim državam, ki trpijo posledice podnebnih sprememb, nad sedanjim ciljem 100 milijard dolarjev.

Vendar pa so predstavniki držav v razvoju nezadovoljni, ker se ne izdvajajo sredstva za škodo, ki so jo podnebne spremembe že povzročile.

Med vrhom sta ZDA in Kitajska obljubili, da bosta okrepili sodelovanje na področju podnebja v naslednjem desetletju.

Več kot 100 držav se je dogovorilo o načrtu za zmanjšanje 30 odstotkov trenutnih emisij metana do leta 2030, medtem ko je 100 držav obljubilo, da bodo do tega roka ustavile krčenje gozdov.

Skupina približno 450 finančnih organizacij se je strinjala, da bo podprla »čiste« tehnologije, kot je obnovljiva energija, ter da bo financiranje odmaknila od industrije, ki temelji na fosilnih gorivih.

Svet se segreva zaradi emisij iz fosilnih goriv, kot so premog, nafta in plin.

Ekstremni vremenski pojavi, povezani s podnebnimi spremembami, vključno z vročinskimi valovi, poplavami in gozdnimi požari, se intenzivirajo.

Preteklo desetletje je bilo najtoplejše v zgodovini in vlade se strinjajo, da je nujno potrebno kolektivno ukrepanje.