Obstaja scenarij in režija spopada znotraj bošnjaške enotnosti

Izjava Bakira Izetbegovića o pisanju Dnevnog avaza in slabem vplivu na koalicijo SDA in SBB je mnoge šokirala. Običajen človek bi se lahko vprašal, kakšno javno mnenje ustvarja politika trenutne vladajoče bošnjaške koalicije? Če je v enotnosti moč, ali mora biti medijska enotnost? Šta sploh lahko ureja politike v oblasti, če ne mediji? Do včeraj je Izetbegović imel vzporedni medijski pogon v obliki enega dnevnika in ene tedenske revije. Pred nepričakovano koalicijo SDA in SBB so bili očitni spopadi na medijskem področju, piše Patria.

Predvolilne kampanje vseh strank se večinoma temeljijo na spopadih, grozečih sporočilih, tradicionalnih blamažah nasprotnikov, pri čemer se množice opredelijo na dan volitev. Kdo se spomni, kaj so vse sedaj partnerji govorili drug proti drugemu, koliko medijske brutalnosti se je izmenjalo. To tudi danes zmede tudi najboljše tolmače bošnjaške enotnosti.

Nato je nastopilo mirno obdobje, v katerem je bila koalicija uspešno medijsko podmazana, celoten projekt bošnjaške enotnosti pa je bil na hitro potisnjen, da bi uspel. Indikativno je, da se je pred temi žestokimi predvolilnimi kritikami Izetbegović komajda slišal. Zakaj je takrat ostal hladen, danes pa reagira žestoko in ultimativno na najobičajnejše kritike Avaza? Težko bi se to dalo razumno pojasniti brez prostih konstrukcij in miselnih akrobacij.

Odgovor Avaza je zjutraj osvanilo na naslovnici, enako mirno in okrnjeno z naslovom najtiražnejšega lista v BiH: „Avaz zavrača Bakirov pritisk“. Izetbegović je bil obravnavan prisno, samo kot Bakir. Lahko bi sklepali: Spopad nima ne globine, ne resnejše vsebine. Zakaj je potem potreben? Lahko bi rekli, da se je bošnjaška politika znašla v slepi ulici, pred neverjetnimi procesi, v katerih so vidni tektonski premiki v Bosni in Hercegovini.

Milorad Dodik je ostal brez ameriške vize celo z diplomatskim potnim listom. Dragan Čović je čez noč ostal brez ključnega sogovornika svoje akrobatske politike. Kakšna sila od države smo in kakšno moč imajo naši politični voditelji, naši nedotakljivi voditelji, ko so se vse desetletne politične vezi, trdno zgrajene, porušile v eni zavrnitvi vize. Človek se lahko vpraša: Ali so ti spopadi znotraj bošnjaške enotnosti pravzaprav fingirana akcija? Zabadanje glave v bošnjaški nacionalni pesek? Če je to varianta bošnjaškega političnega odgovora, potem bi lahko pričakovali Čovića v novi zvezni vlogi pomirjevalca med SDA in SBB. Namreč, inženir je nenadoma ostal brez Dodika, duhovni avtoriteti Katoliške cerkve pa so se odmaknili od njega. Če bo režija, bo z zapletom, kot je ta. Smo vendar narod z najvišje filmske nagrade na prebivalca.