Posmrtni ostaci šest žrtev genocida pripravljeni za pokop v Potočarih, do julija se lahko število poveča

(Patria) - Družine šestih žrtev genocida, ki se je zgodil julija 1995 v Srebrenici, so doslej dale soglasje za pokop posmrtnih ostankov njihovih najdražjih na kolektivni dženazi 11. julija v Spominskem centru Srebrenica - Potočari.

Neustreznost posmrtnih ostankov je še vedno problem, zato se družine težko odločajo za pokop. Večinoma gre le za nekaj kosti.

„Ko govorimo o Srebrenici, nimamo velikega števila identificiranih popolnih posmrtnih ostankov. Pripravljenih je šest žrtev, vendar se to število do julija poveča. Še je čas, čakamo še na nekatere DNK izvide in ujemanja. Vendar imamo 12 identificiranih, za katere družine niso dale soglasja za pokop, menijo, da je identificiran majhen del kosti. Prav tako imamo 53 DNK ujemanja identitet, vendar le z eno ali dvema kostema,“ je dejala Saliha Ðuderija, članica kolegija direktorja Inštituta za pogrešane osebe v Bosni in Hercegovini (INO).

Navedla je, da gre za precej popolna telesa. Po kolektivni dženazi 11. julija vsako leto potekajo ponovni izkopi, tako bo tudi letos.

„Našli smo še en del posmrtnih ostankov žrtev, ki so bile pokopane že prej. Okoli 65 osebam bomo dodali dodatne posmrtne ostanke, ki jih bomo dodali že pokopanim na pokopališču Spominskega centra,“ je pojasnila Ðuderija.

Opozorila je tudi na problem pomanjkanja relevantnih informacij za iskanje novih grobišč.

„Kar zadeva iskanje po terenu, se to izvaja neprekinjeno, vendar primanjkuje relevantnih informacij. Ni nam enostavno, ker je prišel čas, ko ne moremo priti do relevantnih informacij. Imamo veliko informacij, ki nas vodijo na nekatere lokacije, opravimo celotno delo, vendar ne najdemo posmrtnih ostankov. Imamo nekaj indicov, vendar ne vemo, ali bodo pravilni. Vemo, da zagotovo obstaja še več krajev, kjer se nahaja preostalo število žrtev iz Srebrenice. Vse manj je prič ali oseb, ki želijo dati pravilno informacijo, ki bi nas vodila do kraja, kjer se nahajajo pogrešane osebe. Še okoli 800 oseb se išče. To so osebe, katerih identitete so preverjene,“ je pojasnila Ðuderija.

Poudarila je, da informacije, ki so jih v zadnjih mesecih dobivali od policijskih agencij, večinoma niso prinesle rezultatov.

„Kar pomeni, da je težko priti do krajev, kjer se nahajajo posmrtni ostanki preostalega števila umorjenih. Vemo, da zagotovo obstajajo še nekatera množična grobišča. Poskusili bomo s pomočjo naših mednarodnih kolegov zožiti teren v smislu opazovanja sprememb na terenu. Poskušamo priti do nekaterih sodobnejših sredstev, georadarjev,“ je poudarila Ðuderija.

Kar zadeva Krajino, kamor spadajo Prijedor, Banja Luka, Kotor Varoš, je navedla, da je na tem območju preverjenih več kot 1.200 pogrešanih oseb.

„Največje število je povezano s Prijedorom in Kotor Varošem. To so za nas res najtežja območja, kjer potrebujemo informacije, da najdemo kraje, kjer se nahaja preostalo število pogrešanih prebivalcev Prijedorja. Imamo indicije, da se lahko del njih nahaja v skupnih in množičnih grobiščih. Vendar je enako kot pri Srebrenici glede dostopa do podatkov,“ je dejala Ðuderija.

Spomnila je, da se v Bosni in Hercegovini išče še 7.608 oseb.

„To so osebe, katerih imena so preverjena, preverjena, vendar žal ne poznamo krajev njihovega pokopa. Delamo tudi na reviziji mrtvašnic. Že imamo nekatere primere, kjer je prišlo do zamenjave identitet, ker so bili identificirani s klasično metodo, ne pa preko DNK. To je priložnost, da povemo družinam, tistim, ki so že identificirali s klasično metodo, da tudi oni oddajo vzorce in vidimo, ali je prišlo do zamenjave identitet,“ je pojasnila Ðuderija.

Sporočila je, da gre za zapleten in kompliciran proces, ki zahteva visoko stopnjo sodelovanja.

„Težko nam je priti tudi do uradnih informacij pristojnih organov iz tistega časa, štabov, civilne zaščite, vojaških enot, lokalnih oblasti in tistih, ki so se ukvarjali z sanacijo terena, da nam pomagajo in z nami izmenjajo informacije,“ je izjavila Ðuderija.

Leta se v mrtvašnicah in centrih za identifikacijo v Bosni in Hercegovini nahajajo vreče s posmrtnimi ostanki ekshumiranih, vendar identitete ni bilo mogoče ugotoviti.

„Takšnih imamo več kot 1.400. To so NN identitete. Vemo, da so osebe iz našega mandata, vendar ne moremo dobiti ujemanja v smislu krvnega vzorca. To je povezano s temi klasičnimi identifikacijami. Te primere neprekinjeno obravnavamo. Gremo v smeri, da prosimo družine, ki so identificirale svoje najdražje s klasično metodo, da tudi one oddajo kri, da bi 100-odstotno ugotovili identiteto,“ je dodala Ðuderija.

Spominski center Potočari je bil uradno odprt 20. septembra 2003, odprl pa ga je nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton. V Spominskem centru Srebrenica – Potočari je doslej pokopanih 6.751 žrtev genocida, medtem ko je bilo 250 žrtev pokopanih na krajevnih pokopališčih po odločitvi preživelih članov družin.

Žrtve izvirajo iz različnih občin, največ pa jih je s področja Srebrenice, Bratunca, Vlasenice, Zvornika in Milićev. Žrtve genocida so bile najdene na 150 različnih lokacijah, od tega gre za 77 množičnih grobišč. Najmlajša doslej pokopana žrtev v Potočarih je bil novorojenček, deklica Fatima Muhić, najstarejša pa babica Šaha Izmirlić, rojena leta 1901.