Zadnji zapis Izeta Nanića: Zmaga je blizu, če Bog da, bo naša Bosna in Hercegovina!

Noč pred smrtjo je v svoj vojni dnevnik zapisal: "Vse je v igri. Upam, da bo uspelo meni in njim, nato pa še narodu. Zmaga je blizu, če Bog da, bo naša BiH. Čutim, da lahko uresničim zastavljeno. Le moči in sreče bi mi bilo treba. Vse sem vložil. Zmanjkalo je elektrike. Srečno!“, piše novinska agencija Patria. 

Legendarni poveljnik 505. bužimske viteške brigade 5. korpusa Armade RBiH Izet Nanić je padel 5. avgusta 1995. leta. Nanić je bil eden najpogumnejših in najboljših borcev Armade RBiH med agresijo na našo deželo.

Hrvaška vojska je 5. avgusta, pred 21 letom, sprožila veliko operacijo Nevihta s ciljem osvoboditve ozemlja Republike Hrvaške. Strateški cilj vseh enot 5. korpusa je bil združitev z enotami hrvaške vojske.

Bužimska 505. viteška brigada, na čelu katere je bil Izet Nanić, je takrat prebila sovražnikove linije pri Čorkovaći in se odpravila proti Dvoru na Uni. Le nekaj ur pred združitvijo hrvaške vojske in Armade Republike Bosne in Hercegovine na mostu čez Korano, pred končno deblokado, je bil Izet Nanić ubit iz zasede.

Izet Nanić se je rodil v Bužimu 4. oktobra 1965. leta. Srednjo vojaško šolo je končal v Zagrebu leta 1984., Vojaško akademijo v Zagrebu leta 1987.

Do leta 1992 je delal kot aktivni vojak v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), prava legenda svojega naroda pa bo Nanić postal potem, ko se je na začetku srbske agresije na Bosno in Hercegovino pridružil obrambi dežele.

Krajina ga danes omenja kot enega najboljših borcev Armade RBiH, ustanovitelja številnih enot, ki so se borile v sestavu Armade RBiH.

Do leta 1992 je bil Nanić poročnik JLA v Kragujevcu. V začetku leta 1992 je zapustil JLA in se vrnil v Bužim. Takrat je ustanovil štab Teritorialne obrambe, 1. avgusta 1992. leta pa je bil imenovan na mesto poveljnika ŠTO Bužim.

Je ustanovitelj 105. Bužimske udarne krajiške brigade (kasneje 105. BUMB - 505. Viteška mtbr). Ustanovi specialne enote ČSN-BSN "Hamza" in DIV "Gazije".

Posthumno mu je bilo podeljeno priznanje „Red heroja osvobodilne vojne“ leta 1998 in povišan je bil v čin brigadnega generala. Krajišniki so njemu in njegovemu padlemu bratu Nevzetu postavili spomenik v njuni rojstni Nanića Dolini blizu Bužima.