Poslednja epoha: Film o Srebrenici, genocidu in tragediji

Snemanje prvega celovečernjega filma o Srebrenici, genocidu v Srebrenici in žrtvah srebreniške tragedije z naslovom The Last Epoch - Poslednja epoha se bo začelo konec avgusta oziroma v začetku septembra v Potočarih, je bilo napovedano na današnji novinarski konferenci v Sarajevu, ki se je je udeležil tudi predstavniki javnega življenja, gostje in prijatelji sedme umetnosti, poroča bosansko-hercegovška novinarska agencija Patria.

Film obravnava pomemben in boleč trenutek v zgodovini Bosne in Hercegovine – genocid v Srebrenici 11. julija 1995. Ta projekt, 21 let po koncu vojne, govori o dogodkih v Srebrenici skozi tri perspektive: zgodbo vojaka ZN, ki je bil med vojno v nizozemskem bataljonu in se po toliko letih prvič vrača v Srebrenico, da bi poiskal dolgo izgubljeni duševni mir, zgodbo deklice, ki izve, da je bila posvojena v tujini, in se vrača v Srebrenico v iskanju svojih pravih staršev, ter zgodbo matere Srebrenice Hatidže Mehmedović – uničujoče tragično življenjsko zgodbo ženske z jeklenim srcem.

Scenarist in režiser filma je Veysel Atasever, Nemec turškega porekla, ki je svojo dosedanjo kariero gradil na dokumentarnih filmih. Ta film naj bi bil njegov celovečerni prvenec.

- Zgodba filma se dogaja v dveh časovnih obdobjih, v letu 1995, ko se je zgodil genocid v Srebrenici, in leta 2015, 20 let po genocidu. Na ta način želim pokazati, kako so dogodki iz leta 1995 vplivali na te like. Pred dvema letoma sem gledal prenos pogreba iz Potočari in spoznal, da čeprav živim in delam v Nemčiji, o genocidu v Srebrenici skoraj nič ne vem. Intenzivno sem začel raziskovati, brati dokumente, spoznavati in pogovarjati se z ljudmi iz Srebrenice. Ti ljudje mi veliko pomenijo. Spoznal sem, da je moja človeška dolžnost posneti ta film – je poudaril Ataserver.    

Producentka filma Funda Ayan, dolgoletna sodelavka pri produkciji skoraj vseh znanih nemških televizijskih kanalov, se je dotaknila tehnične realizacije snemanja filma Poslednja epoha in poudarila, da bo snemanje filma trajalo najmanj dva meseca. Prav tako je poudarila, da bodo nekatere prizore iz filma snemali v Nemčiji in na Nizozemskem.

- Prvi del filma bo posnet v lokalnih jezikih, medtem ko bo drugi del filma v angleščini. V filmu bodo igrali različni igralci iz različnih držav. Že vemo, da glavno žensko vlogo igra Mersiha Husagić, vendar bomo tukaj v BiH organizirali avdicijo, da bi dosegli sodelovanje z bh. igralci in filmsko industrijo – je dejala Ayan o raziskavah, ki so ključno vplivale na odločitev, da se lotijo realizacije tega filma.

Življenjska zgodba Hatidže Mehmedović je močno vplivala in navdihnila scenarista in režiserja Ataserverja.

- Hvala tem mladim ljudem, ki so se odločili posneti film o resničnih dogodkih v Srebrenici. Ker brez resnice, pravice in pravičnosti ne bomo imeli svetlejše prihodnosti. Veselim se, da bo ta film posnet zaradi prihodnjih generacij, da bodo vedele, kaj se je zgodilo. Ne da bi sovražile, ampak da bi izbrale pravo pot, ne poti sovraštva in zločina, ki nam je vzel naše najdražje. Mi, ki smo izgubili svoje najdražje, od njih ne bomo dočakali nobenega veselja, ne želimo, da katera koli mati na svetu doživi našo usodo, da stoji ob množičnem grobišču in čaka, ali bo našla vsaj eno kost svojega otroka. To bolečino je nemogoče opisati, zato moramo pisati, govoriti, snemati, da ne pozabimo. Meni ta film ne bo pomagal vrniti mojih najdražjih, bo pa pomagal prihodnjim generacijam, da izberejo pravo pot, ne poti sovraštva – je poudarila Mehmedović.

Glavno vlogo v filmu igra igralka Mersiha Husagić, begunka iz BiH, ki je med vojno z materjo pobegnila v Nemčijo.

- Velika čast mi je in izjemno zadovoljstvo, da sem poslušala svoje srce in rekla DA – za ta film, da za moj narod, moje starše, moje sosede, da za mojo Srebrenico. Spomnim se prvega sporočila, ki sem ga dobila od Veysela, v katerem je pisalo “Srebrenica-film”. Pravkar sem brala knjigo “Srebrenica City”, ki me je zelo pretresla. To bo drugi celovečerni film, v katerem imam žensko vlogo, vendar ga ni mogoče primerjati s prvim. Ker je to uresničitev moje želje, da delam tovrstni film o Bosni, prav jaz kot begunka – je dejala Husagić.

Avtorji so dolgo raziskovali dogodke, ki so privedli do genocida v Srebrenici. Pri tem jim je pomagalo tudi poznanstvo z enim najbolj znanih fotoreporterjev v BiH Ahmedom Bajrićem Blickom, ki je julija 1995 zabeležil prihod ranjenih, izčrpanih, preganjanih, prestrašenih, lačnih Srebreničanov na prosto ozemlje v Sapni.

- To so bili čustveno zelo težki in mučni prizori, ki jih nikoli ne bom pozabil. Gledati te izčrpane, bolne, lačne ljudi, ki so prestali pravo torturo na Potu spasa, nevarnosti, ki so prežale na vsakem delu poti, lakoto, bojne strupe, zastrupljene izvore, neverico, da so se rešili… Kot sem julija 1995 zabeležil te prizore, bom zdaj snemal fotografije celovečernega filma – je poudaril Bajrić.

Na vprašanje novinarjev, zakaj se film imenuje prav Poslednja epoha, je Ataserver poudaril, da je imel skoraj napisan scenarij, vendar ni imel naslova zanj.

- Za naslov Poslednja epoha sem se odločil, ker si ljudje v Bosni in Hercegovini resnično zaslužijo in mislim, da si zaslužijo, da je to zadnja epoha vojne, genocida, sovraštva, trpljenja. – je dejal Ataserver.    

Producentka filma Funda Ayan je dejala, da se ni obrnila na državo Bosno in Hercegovino za finančno pomoč pri realizaciji tega filma, vendar je v resnih stikih s pomembnimi poslovnimi ljudmi v BiH in upa na sodelovanje na tem področju.