Sporočilo probosanskim voditeljem: Zberite se in pokličite patriote v obrambo države, sicer si nadenite dimije in bežite!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Priča smo bili, tokrat kot redko kdaj, da se je srbska politika podala v negotove vode, a z jasno opredeljenim ciljem. Cilj je uresničitev stoletnih sanj o vsesrbski državi. Nekdaj so se te sanje imenovale velika Srbija, danes se imenujejo srbski svet. Kakorkoli se sanje imenujejo, skupni imenovalec za posledice njihovega uresničevanja je izginotje Bošnjakov kot stebra Bosne. Ko se steber podre, hiša ne more obstati.

Skupščina srbskega naroda v BiH, ki jo po daytonskih pravilih imenujemo NSRs, je včeraj nikoli jasneje pokazala, da se devetdeseta ne samo pripravljajo, ampak se bodo zagotovo ponovila. To, kar je sodišče ZN v Haagu razsodilo, kar so strokovnjaki z vsega sveta jasno dokazali, srbski politiki v BiH ni dovolj, da bi priznali storjeni genocid. Zato so pol dneva ponavljali, da o genocidu ni govora. Sporočali so tudi, da je nemogoče z Bošnjaki, ki nenehno govorijo o genocidu.

Nato se je zgodil shod. Skozi Banjaluko so se razlegala sporočila, ki zbujajo spomine na zoro pred agresijo. Srbi hočejo in morajo živeti v eni državi. Glavno mesto Srbov je Beograd. A novi Lazar je Aleksandar Vučić. Motiv zbiranja shoda je vse bolj nepomemben, tako kot niso bili pomembni motivi, ko jih je zbiral Milošević.

Vendar pa je najhuje dejstvo, da jutro po demonstraciji vsesrbske namere uresničitve srbskega sveta ni tisto, kar so nam sporočili. Porazno in zelo zaskrbljujoče je, da tisti, ki so odgovorni za obrambo stebra, ki ohranja Bosno, posledično tudi samo Bosno, nimajo popolnoma nobenega odgovora.

Sporadične objave na družbenih omrežjih in politična sporočila Dodikovih partnerjev v oblasti lahko zagotovijo le, da bosta Bosna in Bošnjaki izginila v tišini. Kajti, medtem ko pišejo eno, tujcem govorijo, naj malo popustijo Dodika, ker je dober za kompromis in partner za iluzijo o evropski poti. In to so edini odzivi.

Res je, odzivi na to, čemur smo bili priča včeraj, ne bi smeli biti pisanje, odprta pisma, sporočila in apeli, da nas nekdo reši. Ne potrebujemo niti nekega spota Ministrstva za obrambo o oboroženih silah, v katerem govorijo o “Naši moči”, ko vemo, da gre za tridelno vojaško formacijo.

Potrebujemo, pa tudi oni, tisti od včeraj, jasen odgovor, da bo v trenutku, ko se bodo lotili uresničevanja sanj o srbskem svetu, to zadnjič, ko bodo imeli priložnost, da kaj takega sanjajo.

Profesor Zlatan Begić je včeraj opazil resno anomalijo pri probosanskih politikah – nikoli niso postavili nobenega ultimatuma. Zato so tujci verjetno navajeni, da Dodiku in Vučiću izpolnjujejo zahteve, ko zavpijeta.

Tokrat mora biti drugače. Probosanska in bošnjaška politika mora biti tokrat odločna in se pripravljeno odzvati na napoved vojne, ki jo je tudi Ognjen Bodiroga v NSRs razumel, zato je zaskrbljen, ker ne ve niti, kako očistiti puško.

Zato je treba v naslednjih sedmih dneh nemudoma ukrepati. Morajo se na enem mestu zbrati vsi, ki se čutijo politično odgovorne za usodo Bosne in Hercegovine. Na tem srečanju morajo biti tudi duhovni voditelji Bošnjakov, pa tudi vsi, ki lahko prispevajo k obrambi te države. In s takšnega srečanja mora kot prvi cilj kreniti poziv k obrambi domovine. Torej, če Dodik kaže srbsko moč v Banjaluki, mu je treba odgovoriti z močnejšim ukrepom v Sarajevu.

Torej, Sarajevo mora odgovoriti močneje in glasneje ter jasno dati vedeti Dodiku, pa tudi mednarodni skupnosti, da bo vsak poskus prekrajanja meja in udara na mednarodno priznano državo Bosno in Hercegovino pomenil brisanje entitete RS z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

To sporočilo mora biti poslano s skupa, ki bo številčnejši od Dodikovega in na katerem bodo drug ob drugem stali vsi voditelji probosanskega političnega spektra, ki se odzovejo na klic domovine. Dodaten razlog za reakcijo te vrste in ukrepanje na vseh drugih področjih je tudi resno narušeno geopolitično ravnovesje. Z dvema vojnima žariščema (Bližnji vzhod in Ukrajina), pa tudi volitvami v EU in ZDA se težko zanašamo na daytonsko določbo, da nas bo NATO branil. NATO bo morda branil mir, vendar to ne pomeni samo po sebi, da bo branil Bosno, ker Dodik sam napoveduje, da bo ločitev mirna, ko bo zaznal pravi trenutek za to.

Ne glede na to, kar smo gledali v probosanski politiki od Daytona do danes, ne glede na vse politične obračune, nesoglasja in spore, mora biti dan, ko domovina pokliče, ker je njen obstoj ogrožen, dan, ko ti spori prenehajo.

In zato je to sporočilo državljanov Bosne in Hercegovine, v čigar patriotizem ne dvomite: Zberite se okoli ideje obrambe Bosne, pokličite patriote in pokažite svetu, da Bosna ne more pasti v tišini. Če ne morete ali nočete, si nadenite dimije in odidite, ne glede na to, kako vas imenujejo. Kajti medtem ko mirno opazujete propadanje države v izginotje, ste slabši od Dodika v najslabši obliki!