Družini Memić, Agić, Malkoč kot primer, kako so oškodovanci v sodnem postopku obravnavani nepravično

SARAJEVO, (Patria) – Položaj oškodovanca v veljavni pravni zakonodaji ni na zadovoljivem nivoju. Dva najbolj opazna primera, kako so oškodovanci brez kakršnih koli pravic, sta primera „Dženan Memić“ in „Sanjin Sefić“. V obeh primerih družini preminulih Dženana Memića, Selme Agić, Edite Malkoč, čeprav oškodovani, nista imeli možnosti sodelovanja v sodnih postopkih, ki so potekali.

In medtem ko sta bili v primeru Memić družina žrtev in tožilstvo KS na nasprotnih straneh, kar je neobičajno za sodno prakso, sta družini Agić in Malkoč sodelovali s tožnico, ki je prevzela in vodila primer do obsodbe. Poleg tega sta angažirali tudi odvetnika, ki ju je zastopal v drugem postopku proti obtoženemu Sefiću.

O položaju oškodovanca je v zadnjih petih letih pogosto govoril tudi odvetnik Ifet Feraget, ki zastopa družino Memić in poziva k spremembam Zakona o kazenskem postopku, s čimer bi se izboljšal položaj oškodovanca.

Odvetnik Rusmir Karkin, ki je v zadevi „Dženan Memić“ branil Ljube in Bekrije Seferovića, poudarja, da oškodovanec nima nikakršne procesne vloge. Po starem zakonu o kazenskem postopku je imel oškodovanec
veliko širša pooblastila.

„Na določen način je lahko sodeloval pri preiskavi, predlagal je priče, izvedence, predlagal je dokaze, aktivneje je sodeloval pri preiskavi. Zdaj oškodovanec te možnosti nima in mislim, da bi bilo treba te pravice vrniti. Čeprav bi meni kot zagovorniku, ki zastopa osumljene, oziroma obtožene, ta situacija bila odveč, pa bi bilo človeško gledano pravično in bi oškodovancu omogočilo sodelovanje na glavni obravnavi, postavljanje vprašanj pričam oziroma izvedencem,“ pravi Karkin.

Po veljavnem ZKP naj bi se oškodovanec v kazenskem postopku pojavil pred sodnim senatom, da odgovori na dve vprašanji: ali se pridružuje kazenskemu pregonu in ali zahteva povrnitev škode, pojasnjuje Karkin.

Glede dolgih sodnih postopkov, ki trajajo tudi po več let do pravnomočne sodbe, Karkin poudarja, da je tudi lansko leto minilo v znamenju pandemije.

„Pandemija koronavirusa nas je v mnogih pogledih, če ne zaustavila, potem upočasnila. Mislim, da je bilo pravosodje na dobri poti, da se to uredi, zdaj pa so naroki po šestih mesecih ali letu dni. Zmanjšana je kapaciteta tako sodnikov kot sodnih dvoran, s katerimi razpolagamo, in res je ogromno število zadev. Če bi se vsi skupaj strinjali in naredili skupno strategijo, mislim, da bi „pojedli“ ta problem,“ navaja Karkin.

Posebej navaja, da v bh. pravosodju obstaja sistem nadrejenih in podrejenih, vendar koordinacija med sodiščem, obrambo in tožilstvom „škripa“.

„Spremenil se je odnos akterjev sodnih postopkov, malo nas drugače gledajo tako v sodstvu kot v tožilstvu. Ne smatramo nas za enakopravnega udeleženca v kazenskem postopku,“ zaključuje Karkin.