Davčni organi dolžniku zasežejo premoženje, nato pa ga vrnejo v "hrambo"!

Oblasti FBiH morajo nujno ukrepati za reševanje vse večjega davčnega dolga, saj sedanji postopek prisilne izterjave ne daje pričakovanih rezultatov. Stalna rast dolgov ima lahko nepredvidljive posledice, navaja se v posebni reviziji, ki jo je opravil Urad za revizijo FBiH, poroča bh. novinska agencija Patria (NAP).

Revizorji so danes objavili dokument z naslovom „Učinkovitost zbiranja javnih prihodkov v postopku prisilne izterjave na podlagi prodaje zaseženega premoženja v FBiH“, v katerem poudarjajo katastrofalno stanje pri izterjavi davkov, ki grozi, da ogrozi delovanje celotnega sistema.

- Čeprav se postopek prisilne izterjave izvaja po uradni dolžnosti, ni dal pričakovanih rezultatov. Povečujejo se dolgovi zavezancev, narašča število zadev, narašča pa tudi znesek dolga na zadevo. Hkrati z naraščanjem števila zadev in dolga dolžnikov se zmanjšuje ocenjena vrednost premoženja, ki je bilo zaseženo v postopku prisilne izterjave in ni bilo prodano – je bilo ugotovljeno med revizijo.  

Revizijska ekipa ugotavlja, da je treba opraviti posebno analizo, zakaj je bilo 514 dražb in neposrednih prodaj zaseženega premoženja neuspešnih ali kar 63 % v zadnjih dveh letih.

- Da bi organizirala prodajo, ima Davčna uprava FBiH določene stroške, in če se zaseženo premoženje ne proda, se dolg dolžnika samo poveča za te stroške ter za stroške obresti in skladiščenja. Postavlja se vprašanje, zakaj se prodaja zaseženega premoženja izvaja na ta način in kakšni so razlogi za neuspešne prodaje – je bilo ugotovljeno.

Informacije s konca lanskega leta, kot je navedeno, kažejo naslednje: dolg dolžnikov znaša več kot 1,7 milijarde KM, število dolžnikov se povečuje, vrednost zaseženega premoženja pa znaša približno 77 milijonov KM.

- Revizija je ocenila, da je eden od razlogov tudi ta, da v večini primerov ni bila pravočasno sprožena pisarniška in inšpekcijska kontrola, saj obstaja približno 57 % dolžnikov, katerih izterjava je vprašljiva – je bilo poudarjeno.

Ugotovljeno je bilo, da Davčna uprava FBiH nima skladišč, v katerih bi hranila neprodano premoženje, zato je v preteklem obdobju sklepala pogodbe o skladiščenju premoženja s tretjimi osebami.

- Od celotnega premoženja, ki je v skladišču, se približno 96 % zaseženega premoženja nahaja v hrambi pri dolžnikih, katerim je bilo to premoženje zaseženo v postopku prisilne izterjave. Revizijska ekipa je ugotovila, da je izjema postala pravilo, saj je s predpisi določeno, da se premoženje lahko skladišči pri dolžniku le v izjemnih primerih. Postavlja se vprašanje, ali ima potencialni kupec možnost vpogleda v zaseženo premoženje, če je to v skladišču pri dolžniku, in kako lahko pridobi potrebne informacije – sprašujejo revizorji.

Kot obrazložitev pristojni navajajo, da nimajo zadostnega števila zaposlenih in da so ti preobremenjeni ter da zaradi teže dela prihaja do „odliva kadrov“. Ugotovljeno je bilo tudi, da se ne vodijo natančni podatki o dolgovih, obrestih in stroških postopkov, poroča NAP.

PODATKI IZ POROČILA

• V postopku prisilne izterjave je ostalo nedokončanih 68.644 sproženih zadev ali 68,6 %.
• Terjatve do zavezancev znašajo več kot 1,7 milijarde KM, po oceni pa se približno 73 % vseh obveznosti nanaša na prispevke.
• Vrednost zaseženega premoženja po popisu Sektorja računovodstva znaša približno 77 milijonov KM, kar je približno 4,5 % celotnega dolga dolžnikov.
• Sproženih je bilo več kot 17.000 postopkov, dokončanih približno 6.500 ali 37,6 %, za navedene postopke v okviru zadev pa je bilo izdanih več kot 54.000 odločb.
• Od ugotovljenega zneska dolga je bilo zaseženega približno 10 % premoženja, prodanega zaseženega premoženja pa približno 15 % za opazovano obdobje in prej, pod hipoteko je več kot 337 milijonov KM premoženja.
• Približno 63 % prodaj zaseženega premoženja se je končalo neuspešno.