Duhovniki in Srbska pravoslavna cerkev vse bogatejši, Vučić odprl "proračunsko denarnico" za molk o Kosovu

SARAJEVO, (Patria) - Samo v zadnjih treh letih in pol je bilo iz državne blagajne Srbije za izgradnjo cerkve Svetega Save nakazanih najmanj 43 milijonov evrov, z ogromnimi zneski iz tekočih proračunskih rezerv pa država pomaga pri obnovi tudi drugih cerkva in svetišč Srbske pravoslavne cerkve v Srbiji in zunaj nje. Ko k temu dodamo še redne letne izdatke iz proračuna, ki znašajo milijone, je jasno, da državljani Srbije, prostovoljno ali ne, cerkvi donirajo ogromne vsote denarja.

Sogovorniki Nova.rs navajajo, da na ta način oblast Aleksandra Vučića kupuje mir in tišino glede Kosova.

Nihče ni v zadnjih 50 letih tako pomagal Srbski pravoslavni cerkvi kot aktualna oblast, se je nedavno pohvalil srbski predsednik Aleksandar Vučić ob ogledu del na izgradnji cerkve Svetega Save. Prav ob tej priložnosti je razkril, da je država samo v zadnjih treh letih in pol za izgradnjo cerkve namenila 43 milijonov evrov.

Ta ogromen izdatek iz blagajne vseh državljanov Srbije ne bi smel presenetiti, če upoštevamo visoke donacije, ki jih Srbska pravoslavna cerkev prejema skoraj vsak dan. Tako je vlada v začetku julija najprej sprejela odločitev, da iz proračunske rezerve izplača milijardo dinarjev, oziroma okoli 8,5 milijona evrov za dela na cerkvi Svetega Save, nato pa je teden dni kasneje za iste namene iz proračunskih rezerv namenila še 200 milijonov dinarjev ali 1,7 milijona evrov.

Odločitev o največji donaciji cerkvi je bila sprejeta marca lani, ko se je vlada odločila nakazati 10 milijonov evrov za nadaljevanje izgradnje cerkve Svetega Save.

Vendar je to le del denarja, ki se iz proračuna Srbije namenja cerkvi.

Za cerkve na Švedskem, Hrvaškem, Madžarskem, v BiH…

Tako je na primer vlada julija lani odobrila donacijo Srbski pravoslavni cerkvi v višini 59,1 milijona dinarjev ali okoli 500.000 evrov za obnovo cerkve Svete Trojice v Mostarju.

Kot je poročal Insajder, je bilo v začetku maja lani iz proračuna nakazanih 12 milijonov dinarjev za pomoč pri izgradnji samostana Srbske pravoslavne cerkve na Švedskem, na isti seji pa je bila odobrena tudi nakazila 18 milijonov dinarjev cerkvi za pomoč pri zaključnih delih muzeja Eparhije budimske v Sentandreji na Madžarskem.

Istega meseca je vlada na seji odločila, da bo z okoli 234.000 evri pomagala Eparhiji gornjokarlovaški na Hrvaškem, in sicer zaradi izvajanja del pri izgradnji in ureditvi pravoslavne cerkve v Vrginmostu.

Vlada je velikodušne donacije Srbski pravoslavni cerkvi nakazovala tudi med letom 2018, ko ji je, kot je bilo sporočeno, zaradi "težke situacije" iz proračunskih sredstev nakazala okoli milijon evrov.

Koliko točno se kot redna donacija nakazuje cerkvi, ni znano, po raziskavi Insajderja pa je država od leta 2002 do začetka leta 2017 namenila okoli 90 milijonov evrov za potrebe vseh cerkva in verskih skupnosti, od česar je daleč največ prejela Srbska pravoslavna cerkev.

Milo zanemaril cerkev, Vučić ne bo

Dolgletni novinar Reutersa in politični analitik Jakša Šćekić navaja za Nova.rs, da se ta velika izdvajanja za cerkev dejansko nanašajo na njeno kupovanje za molk glede Kosova.

"Koliko je pomembna, nam je pokazalo tudi črnogorsko izkustvo. Edina sila, ki lahko Vučiću povzroči težave glede Kosova, je Srbska pravoslavna cerkev. Milo Đukanović je to zanemaril in doživel, kar je doživel. Tako Vučić dejansko kupuje mir in molk duhovnikov, ki tako ali tako ne plačujejo davkov. Irinej je to sprejel, sprejeli so tudi drugi. Vsem to ustreza in vsi imajo od tega korist," zaključuje Šćekić.

Politolog Vuk Velebit opozarja, da bi morala biti cerkev po ustavi ločena od države, vendar "ne samo, da ni ločena od države, ampak je ena največjih političnih sil v državi".

"Prepričan sem, da se zaradi miru glede Kosova in izogibanja kritikam Vučiću zaradi tega, kar počne glede Kosova, z dotacijami Srbski pravoslavni cerkvi ustvarja mir. Najbolj problematično je to, da gre za denar davkoplačevalcev Srbije, njih pa nihče ni vprašal, ali želijo izdvajati denar za cerkev ali vsaj v takšni meri," pravi Velebit za Nova.rs.

Poudarja, da vse to kaže, kako močna je vloga cerkve v državi.

"Ni problematično, če ima Srbska pravoslavna cerkev močno vlogo v družbi, je pa problematično, če ima močno politično vlogo, še posebej pa, če vodi nazadnjaško politiko," navaja Velebit.