Popis v Črni Gori: Namesto spoštovanja priporočil EP, nov obračun uradnikov z mednarodno skupnostjo

Napisala: Nevena Kovačević

Evropski parlament je pred dnevi sprejel resolucijo o Črni Gori, skupaj z
amandmaji, ki se nanašajo na prihajajoči popis prebivalstva, katerega izvedba je načrtovana za obdobje od 1. do 15. novembra.

Amandmaje sta vložila poročevalec EP za Črno Goro Tonino Picula in poslanec iz vrst socialistov Pedro Markes.

Sporočila evropskih poslancev so jasna in nedvoumna - že zdavnaj zamaknjeni popis naj se odloži in ta proces izvede v skladu z mednarodnimi in EU standardi, šele po koncu političnega zastoja, oziroma izstopu države iz globoke politične in institucionalne krize. Predlagajo tudi, da se popis prebivalstva ne sme uporabiti za poglabljanje družbene polarizacije.

Čeprav je resolucijo Evropskega parlamenta podprlo kar 529 poslancev, ta dokument, sodeč po vsem, za črnogorske uradnike nima prav nobenega pomena. Namesto spoštovanja priporočil glede odloga popisa, so z najvišjih državnih naslovov prišle ostre in neprimerne sporočila, naslovljena na poročevalca Tonina Piculo.

Najprej je, dan pred predstavitvijo poročila o Črni Gori in sprejetjem resolucije, ki zajema tudi vprašanje popisa prebivalstva, predsednik države Jakov Milatović, komentirajoč Piculine stališče, dejal, da ne bi želel biti mikrofon lokalnih politikov iz Črne Gore.

Predsednik je državljanom in državljankam sporočil, da je napovedani bojkot nezakonit, s tem implicirajoč, da bi tisti, ki se odločijo za takšen korak, lahko bili izpostavljeni prekrškovnim sankcijam, čeprav takšna določba ni predvidena ne v Ustavi, ne v Zakonu o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj.

Toda predsednikove neutemeljene trditve, ki temeljijo na nepoznavanju predpisov države, ki ji predseduje, so zelo hitro demantirali ugledni pravniki in predstavniki strokovne javnosti.

O resoluciji EP se je govorilo tudi na včerajšnji seji Vlade v tehničnem mandatu. Tehnični premier Dritan Abazović je evropskim partnerjem poslal neposredno sporočilo - ne
zanima ga, kaj o popisu misli mednarodna skupnost. Čeprav je zatrdil, da se takšno stališče nanaša tudi na regijo, nedavni sestanki s patriarhom Srbske pravoslavne cerkve med njegovim bivanjem v Podgorici, ter predstavniki srbskih oblasti, so jasen demanti navedene trditve, ter indikator tega, kar že dolgo vemo - Abazović bo do zadnjega dne
na premierskem stolčku zvest uradnemu Beogradu.

Minister za finance Aleksandar Damjanović je dejal, da bo popis izveden, ter da Tonino Picula
poskuša progurati neobvezujočo resolucijo. Čeprav je res, da resolucija EP ni pravno zavezujoč dokument, bi njeno spoštovanje v demokratični družbi, z Vlado, ki sledi politiki EU, bilo neoporečno.

Toda, vedoč, da je Abazovićeva Vlada odločena izpolniti nalog, ki ga je že zdavnaj dobila iz
najbližje soseščine, ne preseneča ignoriranje opozoril, ki prihajajo iz Evrope. Ni prvič, niti zadnjič, da se konstruktivne kritike in dobronamerna priporočila preprosto
ignorirajo. Vendar pa tisto, kar resnično skrbi, je odgovor državnih uradnikov, ki nedvomno predstavlja odprt obračun s predstavniki mednarodne skupnosti, podoben govorom vrhovnega poveljnika Aleksandra Vučića in njegovega ideologa Slobodana Miloševića.

Pokorni oblastniki, neočetniške kampanje, teženje k spremembi etnične strukture in ukinjanju enega naroda, kot uvod v proces teritorijalnega razkroja - scenarij mračnih devetdesetih, s spremenjenim dirigentom in bolje zamaskiranimi izvajalci.

Koordinirano in vse bolj agresivno delovanje srbskih in črnogorskih prorežimskih medijev in Srbske pravoslavne cerkve, spremljano s netransparentnim postopanjem institucij, ter imenovanjem članov popisnih komisij in popisovalcev po sorodstveni in partijski liniji ima le en cilj - z manipulativno zbranimi in statistično neurejenimi podatki Črnogorce uvrstiti med manjše narode v lastni državi.

Abazović se je nedvomno izkazal kot najuspešnejši misijonar velikosrbskega
nacionalizma, uspešnejši celo od tistih, ki jim je takšna politika desetletja edini programski princip.

Odgovornost prelagajo na Spajićevo Vlado

Med sejo Vlade se je razpravljalo tudi o pobudi nacionalnih svetov manjših narodov, ki so prav tako zahtevali odlog popisa, ter je bil nekoliko popravljen odnos tudi do resolucije Evropskega parlamenta.

Namreč, premier in nekateri ministri so z naknadno pametjo prišli do zaključka, da bi bilo pobude o odlogu popisa morda le treba razmotriti, vendar bi se s takšno oceno, soglasni so, morala ukvarjati prihodnja Vlada.

Vodič po domnevnem neustavnem načrtu novoformirane večine - da se 26. oktobra izvedejo dve skupščinski seji, tako da se na prvi izbere Andrija Mandića za predsednika parlamenta, nato pa on skliče drugo sejo, na kateri bi se izbrala nova izvršna oblast, tehnična Vlada poskuša preložiti žogico v tuje dvorišče.

Toda, ker potencialna Spajićeva Vlada ni sodelovala pri pripravi popisa, je vprašljiva tudi možnost odločanja o njegovem odlogu.

A o stališču novoformirane Vlade je odveč polemizirati, vedoč, da bo, čeprav jo formalno
vodi gibanje Evropa zdaj, nadzorna palica v rokah koalicije Za prihodnost Črne Gore, ter da njena prvotna manjšinska podpora v bistvu odraža vrednostno orientacijo nove izvršne oblasti, sestavljene predvsem iz prosrbskih strank, ter predstavnikov Albanske alianse in Albanskega foruma, ki so kljub temu sprejeli ponujene položaje.
In medtem ko opozicija odločno poziva k legitimnemu bojkotu popisa brez nadzornih mehanizmov in udeležbe opozicije v delu popisnih komisij, državljani pa nadaljujejo s protesti, tridesetoavgustovci mirno opazujejo tekoče procese.

Toda ostrina sporočil, ki so del kampanj pred popisom, vendarle kaže na določeno mero
pesimizma v vrstah ljubiteljev rusko-srbskega sveta.

Ko so opazili, da iskra nepremagljivega črnogorskega upora le začenja sijati, so revizionisti vse bolj agresivni in glasni, ker - dokler je v temeljih države še kanček državljanskega, teorija o Črni Gori kot kompenzaciji za izgubljeno Kosovo, v praksi ne bo enostaven proces, kljub naporom vseh, ki sodelujejo pri njenem uresničevanju.